Novo oblikovanje, nova arhitektura, novo življenje, smernice, ki so vodile kreativce v obdobju med vojnama v Evropi in ZDA. Poleg nekompromisnih umetniških gibanj De Stijl na Nizozemskem in nekoliko nižje, v Waimarju v poraženi Nemčiji, začetek avantgardne šole Bauhause, katere koncepta od leta 1919 ni uspelo ponoviti nobeni šoli do zdaj, se je razvila tudi struja, ki je poosebljala čisto ekstravaganco na vseh področjih življenja: od mode, do avtomobilov, arhitekture in pohištva.

Art Deco, kot nakazuje že njegovo ime v francoščini art décoratif, je razumel umetnost kot dekorativo. Navdih je črpal v antični in afriški kulturi, v starem Egiptu, kot je bilo odkritje angleškega egiptologa in arheologa Howarda Carterja in Tutankamonove grobnice, do takrat neznanega 18-letnega egipčanskega faraona, čigar smrt je burila domišljijo. Svoje je naredil film, pa glamur Hollywooda in ikon džeza, ki so bili na plakatih upodobljeni z visokimi nebotičniki v ozadju, simbolom modernosti. S 319 metri je bil v New Yorku takrat najvišji nebotičnik The Chrysler, oblikovan v slogu art decoja, z jekleno krono na vrhu, ki se vzorčasto blešči na soncu. Ni čudno, da ga je arhitekt Le Corbusier poimenoval kot vroči džez v kamnu in jeklu (ang. hot jazz in stone and steel).

Art Deco je poudarjal zeitgeist družbeno-tehnološkega razvoja, ki se je v oblikovnem jeziku odražal kot prepredanje geometrijskih oblik, črno-zlate barve, bleščečih tkanin, ogledal in okvirjev v kromiranem, zlatem ali srebrnem odtenku. Bogastvo, sofisticiranost in glamur, eleganca z globino in ostrino, natančna in umetelna izvedba, so bili tisto, kar je štelo. Ali, kot je dejal eden vidnejših oblikovalcev tega kratkega obdobja Émile-Jacques Ruhlmann: "Kar ni mogoče narediti s stroji, se bo izdelalo ročno."

Sorodna novica Prostor in pol: Monstera - eko, trendovski bistro Bineta Volčiča

Tako je zanimivo, da se je reminiscenca tega obdobja dvajsetih let prejšnjega stoletja obudila ravno v dvajsetih letih novega stoletja, v letu 2020, v letu svetovne pandemije (res pa je, da so bili zametki že kakšno leto prej). Črne stene, temni kuhinjski elementi, težke zavese, žamet, ki jih prebije svetel lesk medenine in belega marmorja. Kot da bo bedo družbe, v katero je bil pahnjena, prebil svetel lesk misli, da bo nekoč vsega tega konec.

Obujeni art deco je v sodobni različici s pastelnimi barvami 50. let razumljen kot neo deco, iz katerega je v zasnovi frizerskega salona posegla tudi arhitektka Maja Stamenković. Za izvedbo projekta so imeli zaradi zaprtij le pet mesec časa. "Naročnik je želel prostor, ki bi bil funkcionalen, a vizualno in estetsko nadpovprečen," pove arhitektka, ki ustvarja prostore s skupno, t. i. belo nitjo, saj je to barva, ki kraljuje v njenih kompozicijah, tako v bistroju kuharskega chefa Bineta Volčiča Monstera v Ljubljani, pa tudi v nekdanji minaturno-minimalistični galeriji Ravnikar Gallery Space in v meščanskem stanovanju JT3, ki je na lanskem Mesecu oblikovanja prejelo nagrado BIG SEE. Več v pogovoru:

"Da bi oblikoval nekaj, kar traja, si moraš najprej želeti oblikovati nekaj, kar bo trajalo za vedno," je izjavil Ruhlmann. Zakaj ste se odločili ravno za neo deco?
Neo deco, kot spomin na vznemirljive čase dvajsetih let prejšnjega stoletja, ko se je vse zdelo mogoče in lepo. Prostor je bil zasnovan leta 2020 in verjamem, da bo s svojo brezčasnostjo in različnimi interpretacijami to tudi odseval.

Za ta slog so značilni vzorci ter črna ali kraljevo modra barva, ki jih preseka svetleč element. Vi ste se kljub temu odločili, da stene ohranite bele, kot prazno lupino. Zakaj?
Belina prostora kot podlaga za oblikovanje novih vzorcev in hkrati kot simbol za prihodnost, v smislu nepopisanega lista, priložnost za nove miselne procese.

Nasičenost vzorcev in barv, značilnih za art deco, ustvarja sam prostor s samo postavitvijo elementov in z zrcaljenjem po prostoru, ki niso tako na "prvo žogo". Prostor sicer odraža ekstravaganco 20. let, futurizem in vse bolj pomemben stik človeka z naravo v času vse večjih ekoloških katastrof. A te elemente in barve opazimo šele v samem prostoru. Leta 2020 seveda ne moremo primerjati z dvajsetimi leti prejšnjega stoletja, saj danes zremo v virtualni svet in se vedno bolj zavedamo pomena povezanosti z naravo.

In s katerimi elementi se odražajo ta "ekstravaganca, futurizem in naravni človekovi zakoni", o katerih govorite?
Ekstravaganca predvsem v omenjenih elementih, ki črpajo navdih iz art decoja. Futurizem simbolizirata belina in učinek neskončnosti, ki jih ustvarjajo odsevi zrcal, zelene rastline pa kot naravni človekovi zakoni.

Zdaj, ko je delo končano, kaj bi rekli, da je specifika oblikovanja prostora za frizerski salon? Kateri so najpomembnejši elementi?
Frizerski salon mora biti v prvi vrsti funkcionalen, kar pomeni, da je nujno upoštevanje določenih zahtev že med procesom dela. Poleg same opreme so vsi elementi pomembni tako iz vidika funkcionalnosti kot estetike, saj hkrati oblikujejo prostor in mu dajejo identiteto.

Kateri pa je vaš najljubši element v prostoru?
To je zagotovo pregradna kovinska stena. Med umivanjem las obiskovalca na eni strani obdaja stena, ki pravzaprav spominja na ogromno abstraktno umetniško delo, na drugi strani pa je markantna stena – umetniška inštalacija, ki zagotavlja intimo pred radovednimi pogledi z ulice. Oba elementa sta kljub neponovljivosti značilna pri mojem kreiranju prostora.

Za uporabo teraca v slogu leta 1920 so bili značilni geometrijski liki in nasploh poigravanje z geometrijo. Vi ste ta element izpustili in uporabili bolj svetel teraco. Zakaj?
Zaradi neskončnosti geometrije. Tla lahko dojamemo tudi kot samo delček večjih tal, ali kot delček nekega geometričnega vzorca, ki se nadaljuje v neskončnem zrcalu sprejemnega pulta s prodajnimi policami. Stvar interpretacije.

V čem pa je posebnost poličnika, ki ste ga oblikovali?

Kovinski poličnik s pultom simbolizira rojstvo novega obdobja. Kovinski kos se je ob "velikem poku" razletel in na sredini razkril "neskončni" pult. Levo in desno so ostanki kovinskih delov – na eni strani police, na drugi zaključek. Materialno se umika pred virtualnim.

Tovrstna storitvena dejavnost po navadi pozabi na izložbeno okno, ki je po navadno prelepljeno z logotipom. Koliko pozornosti ste namenili tej nebesedni govorici, ki jo lahko prepozna naključni mimoidoči?

Salon kot javni prostor je treba upoštevati v širšem kontekstu prostora. Neverbalna komunikacija z okolico ali mimoidočimi je izrednega pomena. Prostor je zasnovan tako, da neprestano komunicira z mimoidočimi. Podnevi, pa tudi ponoči, ko razkrije popolnoma drugačno podobo.