Na sprednjem delu, proti cesti, sta bila odstranjena balkon in ograja, tako da je parkiranje omogočeno pred hišo. Foto: Miran Kambič
Na sprednjem delu, proti cesti, sta bila odstranjena balkon in ograja, tako da je parkiranje omogočeno pred hišo. Foto: Miran Kambič

Enonadstropna hiša z novim prizidkom je štiričlanski družini z majhnima otrokoma omogočila določeno stopnjo sproščenosti prebivanja v prestolnici. Prizidek je zasnovan tako, da se velika steklena okna odpirajo na vrt, ki postane zunanja dnevna soba, meja med biti zunaj in biti notri se tako zabriše.

A občudovanje fotografij monokromatskih prostorov z vgradnimi omarami, organskost lesenih elementov in nevsiljive sivine ploščic in tekstila, ki jih poudarjajo barvno kontrastni dodatki okrasnih blazin, mizic, svetil, ne dajejo slutiti, kako zahtevna je lahko prenova stare hiše iz leta 1959 v spomeniško zaščitenem naselju v Ljubljani.

"Parcel za individualne hiše v Ljubljani praktično ni. Zato je mogoče kupiti staro hišo in jo porušiti ali pa jo prenoviti," pravi arhitektka Mika Cimolini, ki je s hišo na Teslovi zagotovo postavila zgleden način vodenja takšnega projekta, ki je trajal kar dve leti in pol, in razlog več, zakaj je dobro arhitekta v proces vključiti že pri iskanju nepremičnine. "Naročnik se je z mano dogovoril, da pregledam vsako nepremičnino, ki se mu je zdela potencialno zanimiva. Tako s stališča možnosti, kaj se da narediti, kot z oceno stroška same prenove."

Prizidek je velik 50 kvadratnih metrov in ima pogled na obe strani: na notranji vrt (levo) in ulico (desno). Foto: Miran Kambič
Prizidek je velik 50 kvadratnih metrov in ima pogled na obe strani: na notranji vrt (levo) in ulico (desno). Foto: Miran Kambič

Izjema v prostorskem aktu

Po letu dni iskanja se je zdel dvojček na Teslovi pravšen. Poleg tega, da je v Ljubljani in v bližini mesta, je arhitektka v prostorskem aktu opazila, da parcela dovoljuje gradnjo prizidka. A naselje, in ne sama hiša, je spomeniško zaščiteno, kar pomeni, da novonastale tvorbe s svojo pojavnostjo ne smejo spreminjati njegove podobe v obstoječih gabaritih z raznimi nadgradnjami in prezidavami, kar pomeni tudi z gradnjo prizidka.

"Toda v prostorskem aktu je bilo zapisano, da ima točno ta parcela izjemo in da je mogoča gradnja prizidka na vrtni strani, ki so ga hoteli izvesti že prejšnji lastniki," pove Cimolinijeva in doda, da se z vpogledom v prostorski akt lahko izognemo raznim nepravilnostim na objektu, kot so črna gradnja, morebitne plombe nepremičnine ali neustrezno uporabno dovoljenje, da je objekt v prostorskem aktu vpisan kot štiristanovanjska hiša, čeprav v praksi to ni dovoljeno.

Arhitektka si je prizadevala, da bi bilo okoli hiše čim več zelenja, tudi streha ima zasajeno travo. Foto: Miran Kambič
Arhitektka si je prizadevala, da bi bilo okoli hiše čim več zelenja, tudi streha ima zasajeno travo. Foto: Miran Kambič

Težave s pridobitvijo gradbenih dovoljenj

"Čeprav je bila hiša pravno rešena, ni imela plomb, prodajal pa jo je njen prvi lastnik, se je izkazalo, da je celotno območje okoli nje v denacionalizacijskem postopku. To je pomenilo, da bi za vsako infrastrukturno spremembo, kot sta napeljava plina ali elektrike, morali pridobiti soglasje lastnikov okoliških parcel, česar pa nismo mogli dobiti, saj se ni vedelo, kdo je sploh njihov dejanski lastnik."

Poleg težav s pridobitvijo gradbenega dovoljenja ‒ na katero so čakali eno leto, in to kljub pridobljenim dovoljenjem, so morali izvesti še arheološka izkopavanja. "Ta sem prijavila na ministrstvu za kulturo, ki je nosilo stroške izkopavanja, tako da je naročnik vsaj tu malo prihranil."

Z odprtjem steklene površine je dnevni prostor združen z zunanjim. Foto: Miran Kambič
Z odprtjem steklene površine je dnevni prostor združen z zunanjim. Foto: Miran Kambič

Nosilnih sten niso rušili, le prostore so obrnili

Tloris Foto: Mika Cimolini
Tloris Foto: Mika Cimolini

Pri prenovi je bil objekt dobesedno olupljen do ogrodja, torej do opeke, "ki pa je dobro zidana, saj ima betonsko konstrukcijo in betonske plošče". Zaradi prizidka so hišo, ki je podkletena, podkopali in ji v temeljih dodali betonske ojačitve, "tako da smo jo praktično naredili na novo". Ker pa je imel prvotni objekt visoko pritličje, so višinsko razliko z ravnjo ulice premostili z metrskim nasipom, na katerem stoji prizidek.

V prvotni različici je imel objekt v visokem pritličju kuhinjo z dnevno sobo, v nadstropju pa spalnice. "Mi smo to obrnili, pustili smo nosilne stene, a prostore nekoliko prerazporedili. Iz dnevne sobe in jedilnice smo naredili spalnico in še eno kopalnico, iz kuhinje delovno sobo, v nadstropju smo pustili dve spalnici in kopalnico. Odstranili smo balkon in ga spremenili v veliko okno, za kar smo dobili soglasje spomeniškega varstva." Čeprav je hiša prilagojena sodobnemu bivanju, pa nima garaže, saj je obstoječa premajhna za sodobna vozila. Prostori nekdanje garaže so zdaj namenjeni kletnim prostorom.

Celotna hiša ima zelo preprost interier, katerega namen je bil predvsem ta, da bi bil čim bolje izkoriščen, tako z vgradnimi omarami kot z nišami. Foto: Miran Kambič
Celotna hiša ima zelo preprost interier, katerega namen je bil predvsem ta, da bi bil čim bolje izkoriščen, tako z vgradnimi omarami kot z nišami. Foto: Miran Kambič

Manjši vrt, a zato nič manj zelenja

Novim spremembam pa je moral slediti tudi vrt, ki je zdaj nekoliko manjši in popločen za teraso oziroma zalit s ploščami teraca. Dvignili so ga za 80 centimetrov, da se je izravnal z objektom, "na ta način smo lahko hišo bolje povezali z okolico, z ulico," nadaljuje arhitektka, ki si je od samega začetka prizadevala, da bi bila hiša obdana s kar se da veliko zelenja. Tudi zato je streha prizidka zelena, kar pomeni, da je na njej zasejana trava (ki je ni treba kositi).

"Razmišljati je bilo treba, kateri del hiše je bolj intimen in kateri manj, kako vrt povezati s prizidkom, da okoli njega ne nastanejo le pasovi. To smo rešili z velikimi steklenimi okni v prizidku." Če so steklena okna odprta, postane 50 kvadratnih metrov velika dnevna soba s kuhinjo del zunanjega prostora.

Garaža, do katere je dostop po klančini, je premajhna za sodobna vozila, zato je bila spremenjena v klet. Foto: Miran Kambič
Garaža, do katere je dostop po klančini, je premajhna za sodobna vozila, zato je bila spremenjena v klet. Foto: Miran Kambič

Sicer pa so na objektu ohranili streho in kritino, pa tudi vse priključke in že omenjeno strukturo nosilnih sten, velik poudarek je bil na energetski varčnosti oziroma na čim manjšem ogljičnem odtisu. "Če streha ne bi bila zelena, bi bilo segrevanje višje. Podobno bi bilo, če bi vse okoli asfaltirali. Ideja je bila čim bolj prijetno bivanje na naraven način, kar lahko v mestu dosežeš z zelenjem."

Objekt ima tudi prezračevalni sistem z rekuperacijo, ogrevalni sistem (na plin) s talnim gretjem. Ker je dobro izoliran, je pridobil tudi subvencijo EKO-sklada, "praktično ne potrebuje klimatskih naprav, zmanjšali smo stroške ogrevanja. Hiša ima glede energetske varčnosti vse elemente, ki bi jih imela, če bi bila novogradnja."