Hiša za oblikovalko keramike je nominirana za prestižno arhitekturno nagrado Mies van der Rohe, v kategoriji EU-nagrade za sodobno arhitekturo. Foto: Miran Kambič
Hiša za oblikovalko keramike je nominirana za prestižno arhitekturno nagrado Mies van der Rohe, v kategoriji EU-nagrade za sodobno arhitekturo. Foto: Miran Kambič

"Arhitektura mora najprej izpolnjevati svojo funkcijo, da je torej pametna, koristna, šele na tej podlagi lahko govorimo o njenem oblikovanju, o detajlih," pravi arhitekt Boštjan Gabrijelčič.

Tako je bilo tudi pri zasnovi etažne hiše, odete v gladek, skorajda svilnati beton. "Upam si trditi, da je družinska hiša ena prvih v Sloveniji, izdelana s tehnologijo montažne prefabricirane gradnje iz betona," nadaljuje sogovornik, ki v družinskem arhitekturnem biroju Arhitektura ustvarja z bratom Alešem in očetom Petrom Gabrijelčičem.

Mies van der Rohe

Na POVEZAVI si lahko ogledate vse projekte slovenskih birojev, ki so nominirani za nagrado Mies van der Rohe.

Zasnova tega monumentalnega objekta na robu Ljubljane, ki je nominiran za prestižno arhitekturno nagrado Mies van der Rohe, v kategoriji EU-nagrade za sodobno arhitekturo, je tudi dejansko sledila funkciji; združuje t. i. umazani del keramične delavnice s pečjo in razstavnim salonom ter čistejši bivalni del. Tlorisna zasnova Hiše za oblikovalko keramike, kot so jo poimenovali, je v obliki črke U, da bi se izognili nefunkcionalnim hodnikom ...

Prva sekvenca je postavljena tik ob vhod, kot preddverje s keramično delavnico, ki se nadaljuje na sto kvadratnih metrov velikem bivalnem prostoru s kuhinjo in s še dodatnimi 70 kvadratnimi metri terase, ta je v toplejših dneh podaljšani zunanji del dnevnega prostora. Objekt se konča s tremi spalnimi prostori, ki so tlorisno umeščeni nasproti ateljeja.

Tako kot njena zunanjost je tudi notranjost zelo asketska. Na levi strani je atelje, desno pa dnevna soba, ki se podaljšuje v kar 70 kvadratnih metrov veliko teraso. Foto: Miran Kambič
Tako kot njena zunanjost je tudi notranjost zelo asketska. Na levi strani je atelje, desno pa dnevna soba, ki se podaljšuje v kar 70 kvadratnih metrov veliko teraso. Foto: Miran Kambič
Tloris Hiše za oblikovalko keramike. Foto: Arhitektura
Tloris Hiše za oblikovalko keramike. Foto: Arhitektura

Hiša po svoji estetiki posnema način gradnje v Murglah, čez obvoznico, prav tako pa se navezuje na strukturno organskost gline, s katero ustvarja Boštjanova žena Tanja Gabrijelčič. Ravno zato so hoteli arhitekti objekt zasnovati umetelno, skulpturalno, pa čeprav na prvi pogled morda ni videti tako. Veliki prefabricirani "sendvič", to so betonski elementi, debeli 20 centimetrov (izdelani v Vidmu v Italiji), so namreč obešeni na objekt, ki je sicer zgrajen iz opeke.

Prednosti tovrstne gradnje sta hitrost in trajnost, pravi Boštjan. "Les na fasadi lahko po 20 ali 30 letih izgubi svojo vrednost, pri ometanih fasadah pa pogosto prihaja do zamakanja, kar zahteva pogostejšo obnovo. Betonska fasada omogoča trdnost in stabilnost, poleg tega pa je beton tudi večen in lep material. Z dotrajanostjo in sledovi časa se prav nasprotno kaže kot kakšna skulptura ali umetniško delo," je prepričan arhitekt, ki pripomni, da se je območje Rakove Jelše, ki je še pred 20 leti veljala za degradirano območje Ljubljane s pretežno črnimi gradnjami, neurejeno infrastrukturo, javno osvetljavo in neurejeno kanalizacijo, začelo revitalizirati.

Ker zunanjost betonskega objekta deluje hladno, so arhitekti v notranjosti kot protiutež izbrali toplo barva lesa. Tla so iz hrastovega parketa, notranja oprema pa iz svetlega jesena. Foto: Miran Kambič
Ker zunanjost betonskega objekta deluje hladno, so arhitekti v notranjosti kot protiutež izbrali toplo barva lesa. Tla so iz hrastovega parketa, notranja oprema pa iz svetlega jesena. Foto: Miran Kambič
Prenovljena vila Sončnica na Brdu. Foto: Miran Kambič
Prenovljena vila Sončnica na Brdu. Foto: Miran Kambič

"Verjamemo, da nizka atrijska hiša omogoča sodoben in fleksibilen način življenja. Pogledi se odpirajo proti zahodu, proti vzhodu k sosedom pa se zapirajo, tako kot pri Murglah, kjer ima vsak objekt svoj košček atrija, a svojo intimo." Ker se na Barju objekta ne sme podkopavati, je zanimiva rešitev postavitve kovinskega boksa levo od objekta, ki v funkciji ograje meji na sosednjo parcelo (glej tloris), namenjena pa je shrambi drv, koles in drugih zunanjih rekvizitov.

Hiša iz opeke obuja manjšo nezanimivo ulico

Biro Arhitektura je družinsko podjetje Petra Gabrijelčiča (levo) ter sinov Aleša in Boštjana. Vsi trije se sicer podpisujejo pod projekte biroja. Do zdaj so prejeli zlata svinčnika Arhitekturne zbornice Slovenije za Stanovanjsko hiša Suha, 2012 in za Črno hišo, 2014. Peter Gabrijelčič pa leta 2006 za vratarsko ložo Fakultete za arhitekturo platinasti svinčnik dve leti pozneje.Foto: Arhiv Arhitektura
Biro Arhitektura je družinsko podjetje Petra Gabrijelčiča (levo) ter sinov Aleša in Boštjana. Vsi trije se sicer podpisujejo pod projekte biroja. Do zdaj so prejeli zlata svinčnika Arhitekturne zbornice Slovenije za Stanovanjsko hiša Suha, 2012 in za Črno hišo, 2014. Peter Gabrijelčič pa leta 2006 za vratarsko ložo Fakultete za arhitekturo platinasti svinčnik dve leti pozneje.Foto: Arhiv Arhitektura

"Ne želimo se ponavljati. Arhitekturo dojemamo kot eksperimentiranje, kot pot v neznano," nadaljuje. V biroju, kjer so lani dokončali prenovo predvojne vile Sončnica na Bledu (sicer počitniška hiša ljubljanskega župana Ivana Hribarja, ki jo je zanj zasnoval arhitekt Josip Costaperaria), so to pokazali tudi s prenovo Dvostanovanjske hiše iz opeke na obrobju Rožne doline v Ljubljani. Ta po svoji podobi sicer nekoliko spominja na projekt Celovška 01 (za katero je arhitekturni biro gregorc/vrhovec prejel Plečnikovo nagrado), a oblika pač izhaja iz ozke in dolge parcele.

"Hiša je na izjemno neatraktivni manjši ulici, kjer objekti ustvarjajo kakofonijo v prostoru," pojasni Boštjan Gabrijelčič; to bi sicer lahko pripomnili za večino objektov ob cesti na Brdu v Ljubljani, ki zadnja leta rastejo kot gobe po dežju. "V to neurejeno ulico smo hoteli vnesti red in disciplino, zato smo za fasado izbrali temnejšo opeko, ki na okolico deluje pomirjujoče in jo normalizira."

Pri zasnovi Hiše iz opeke v Ljubljani so se arhitekti poigravali tudi z likovno tehniko in konceptom odvzemanja, zato so ponekod okna široka, drugod pa so kot ožje line. Foto: Miran Kambič
Pri zasnovi Hiše iz opeke v Ljubljani so se arhitekti poigravali tudi z likovno tehniko in konceptom odvzemanja, zato so ponekod okna široka, drugod pa so kot ožje line. Foto: Miran Kambič

Minipleks bosta zaznamovala steklena kupola in markantno stopnišče

Ali bo pomirjujoče deloval tudi novi Minipleks v središču Ljubljane, ko je po zaprtju Slovenske ceste za javni promet dobesedno umrl, podhod Ajdovščina, bo pokazal čas. Na javnem razpisu so Arhitekti v sodelovanju z birojem Skupaj (Tomaž Ebenšpanger) strokovno komisijo prepričali z edinstveno zasnovo kinodvoran in novega javnega prostora.

Zasnova projekta Minipleks mestnega kina v podhodu Ajdovščina, gradnja se bo začela leta 2023. Foto: Arhitektura
Zasnova projekta Minipleks mestnega kina v podhodu Ajdovščina, gradnja se bo začela leta 2023. Foto: Arhitektura
Foto: Miran Kambič
Foto: Miran Kambič
Tloris Hiše iz opeke, na katerem sta vidna dva objekta, vsak dolžine 15 in širine šestih metrov. Foto: Arhitektura
Tloris Hiše iz opeke, na katerem sta vidna dva objekta, vsak dolžine 15 in širine šestih metrov. Foto: Arhitektura

"S steklenim paviljonom smo prekinili prehod pod Figovcem. Vod markantnega okroglega stopnišča pelje na spodnji del pravokotne avle, v kateri bodo knjižnica, dnevni bar in otroški kotiček, levo in desno pa kinodvorane."

Za dve večji kinodvorani bodo morali kopati pod ploščadjo Figovca, okoli osem metrov globoko, a arhitekti poudarjajo, da določena drevesa ostanejo.

"Tega projekta se veselimo, saj ne bo imel le funkcije komercialnega kinokompleksa, ampak bo to prostor bogatega kulturnega dogajanja, povezanega s filmsko umetnostjo. Deloval bo ves dan, z raznimi delavnicami in dogodki."

Na vprašanje, ali se s tako zasnovanimi in izčiščenimi prostori, kot bo ne nazadnje tudi novi Rog (javno multidisciplinarno vozlišče RogLab), nemara ne izgublja tisti pristni duh ulične ustvarjalnosti, priznajmo si, Kinodvor je tako zelo všečen ravno zaradi vsega, česar nima.

Minipleks v podhodu Ajdovščina

"Težko bi se veselil našega projekta, če bi vedel, da uporabnik ni prepričan o njegovem uspehu. Tu pa sem zelo pomirjen, saj vem, da Kinodvor dobro dela, da ima veliko privržencev in da povečuje svoje občinstvo (...) Se pa strinjam z vami, kot prebivalec in meščan Ljubljane ugotavljam, da na koncertih alternativne glasbe, kot so bili na Metelkovi ali v Križankah, s preselitvijo programa v Stožice ali Kino Šiška, ni več istega učinka, kot je bil včasih," pritrdi Gabrijelčič.

Izjemno ploden arhitekturni biro iz Ljubljane se trenutno ukvarja s tremi zanimivimi projekti: s prenovo notranjosti knjižnice na Viču, pri kateri bodo oživili tudi njeno zunanjost, s prenovo 3500 kvadratnih metrov velike nekdanje veleblagovnice v samem središču Lendave, ki bo z novo vsebino dajala prostor mestni knjižnici, Ljudski univerzi, galeriji in turističnemu informacijskemu centru. V Trebnjem pa na degradiranem območju ob železnici, sicer v samem središču mesta, v prvi fazi načrtujejo kulturni dom, v nadaljnji pa še glasbeno šolo in muzej.

V biroju Arhitektura dajejo  poudarek eksperimentiranju. Ravno zato se ukvarjajo z različnimi projekti; od oblikovanja pohištva in svetil, do zasnove interierjev, infrastrukture, večstanovanjskih stavb, družbenih objekti in mostov. Na fotografiji Ribja brv v Ljubljani (Ponting, Arhitektura). Foto: Miran Kambič
V biroju Arhitektura dajejo poudarek eksperimentiranju. Ravno zato se ukvarjajo z različnimi projekti; od oblikovanja pohištva in svetil, do zasnove interierjev, infrastrukture, večstanovanjskih stavb, družbenih objekti in mostov. Na fotografiji Ribja brv v Ljubljani (Ponting, Arhitektura). Foto: Miran Kambič

Stanovanje za mlad par, ki vzbuja pozornost

Če arhitekturni biro Arhitektura stremi k eksperimentiranju, je zasnova stanovanja na Mesarski ulici v Ljubljani šolski primer tega. Več je več, bi lahko rekli za to dvosobno stanovanje mladega para s hišnim ljubljenčkom. Stanovanje Rubikum za tri je funkcionalno prilagojeno lastnikoma, ki živita razgibano življenje. Zato premični kuhinjski otok in sedežna, ki pa sta izdelana iz netipničnega materiala – inoksa.

Stanovanje Rubikum za tri je prilagojen aktivnemu življenju mladega para, zato se lahko kuhinjski pult, ki je hrati tudi jedilna miza z barskima stoloma (na fotografiji nista vidna), in kavč poljubno premikata. Foto: Miran Kambič
Stanovanje Rubikum za tri je prilagojen aktivnemu življenju mladega para, zato se lahko kuhinjski pult, ki je hrati tudi jedilna miza z barskima stoloma (na fotografiji nista vidna), in kavč poljubno premikata. Foto: Miran Kambič

60 kvadratnih metrov veliko stanovanje je opremljeno s serijo keramičnih skulptur in svetil Tanje Gabrijelčič (New Objects), edinstven pa je tudi zaradi srebrnosvetleče zavese, ki sta si jo zamislila lastnika. "Njihov namen je predvsem ustvariti ambient," pripomni Gabrijelčič.

Stanovanje je bilo sicer uvrščeno med deset najvidnejših trendov leta 2020 na oblikovalski platformi Deezen, prav tako pa je nominiran za projekt leta 2020 platforme Archdaily.