Vilo za Bežigradom v Ljubljani je dal po načrtih arhitekta Vinka Glanza zgraditi kipar Boris Kalin v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Velik del polkleti je zasedal kiparski atelje, stanovanjski bivalni prostori so bili v visokem pritličju, ki ga je na južni strani obdajala velika terasa, spalni prostori so bili v nadstropju. Hiša je do danes doživela že nekaj predelav, a je kljub temu ohranila svojo prvinskost in šarm. Sedaj so v hiši urejeni ločeni stanovanji, ki sta funkcionalno in tehnološko popolnoma prilagojeni sodobnemu načinu življenja, ter arhitekturni studio. Foto: OHS/ Kaja Lipnik Vehovar
Vilo za Bežigradom v Ljubljani je dal po načrtih arhitekta Vinka Glanza zgraditi kipar Boris Kalin v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Velik del polkleti je zasedal kiparski atelje, stanovanjski bivalni prostori so bili v visokem pritličju, ki ga je na južni strani obdajala velika terasa, spalni prostori so bili v nadstropju. Hiša je do danes doživela že nekaj predelav, a je kljub temu ohranila svojo prvinskost in šarm. Sedaj so v hiši urejeni ločeni stanovanji, ki sta funkcionalno in tehnološko popolnoma prilagojeni sodobnemu načinu življenja, ter arhitekturni studio. Foto: OHS/ Kaja Lipnik Vehovar
Plečnikova gimnazija se ponaša z dolgo, bogato in burno zgodovino več kot stoletnega obstoja. Z zadnjo prenovo je bila izrabljena klet stavbe za večnamenski prostor z jedilnico. Zato je bilo treba izvesti tudi novo stopnišče. Nova ureditev je zasnovana protipotresno. Izhodišče oblikovanja temelji na prepletanju obstoječih izvirnih delov stavbe, ki so ponekod poudarjeno osvetljeni, ter novih elementov, ki so komplementarna dopolnitev obstoječega. Foto: OHS/Miran Kambič
V središču Ljubljane, med eno izmed prometnih mestnih cest in s pogledom na grad na drugi strani, so prepoznali možnost ureditve prostornega stanovanja, katerega poteze so nastajale z vzajemnim sodelovanjem investitorja in arhitekturnega biroja. Izčiščen tloris, ki upošteva odmaknjenost od cestnega hrupa, povezanost notranjega z zunanjim prostorom, obrnjenim proti zeleni oazi, je kot pika na i, zadnji v nizu preobrazb strehe stavbnega kareja. Foto: OHS/Lara Romih
Odprte hiše Slovenije – na ogled 70 zgradb

Med 21. in 23. aprilom bo potekal letošnji festival kakovostnih gradenj, nepremičnin in arhitekture Odprte hiše Slovenije, v okviru katerega si bo mogoče v živo ogledati več kot 70 zasebnih in javnih stavb ter prostorskih ureditev. Tema letošnjega festivala so stavbe, energija in dobro počutje.

Pohitite s prijavami za oglede
Letos se bodo morali obiskovalci prijaviti za ogled vseh objektov, nekaj mest za oglede je še prostih. Kot je razvidno s spletnih strani festivala, bodo za ogled med drugim na voljo večnamenski prostor in stopnišče ljubljanske Gimnazije Jožeta Plečnika, objekti v naravnem rezervatu Škocjanski zatok, pediatrična ambulanta Polhek ("Smiselno načrtovana oprema nove delovne prostore naredi uporabnejše in racionalnejše, umirjeni barvni toni poskrbijo za dobro počutje uporabnikov, zeleni in oranžni detajli pa prostor popestrijo in dajejo protiutež čutnim in nežnim ilustracijam Nine Štajner, ki krasijo stene ambulantnih prostorov in pričarajo prostoru toplino."), prenovljeno pritličje Hotela Slon ("Nova arhitekturna in ambientalna podoba glavnega vhoda, lobbyja, kavarne in restavracije postavljajo hotelu nove standarde in so sinteza dejanskih historičnih karakteristik, aktualnih potreb ter prefinjenega oblikovanja, izbora materialov in opreme.") ter upravna stavba Nogometne zveze Slovenije v spominskem zaščitenem krajinskem parku v neposredni bližini renesančnega gradu Brdo. Fotografije omenjenih objektov najdete v galeriji pod prispevkom.

Kot so v sporočilu zapisali organizatorji, ljudje v grajenem prostoru preživimo 90 odstotkov svojega časa, a se večinoma ne zavedamo njegovega vpliva na življenje in delo, torej na počutje, zdravje, varnost, uspešnost in učinkovitost. Arhitektura nas obdaja vsak dan in močno vpliva na počutje, zdravje, varnost in uspešnost.

Nepremičnin, ki so ena naših največjih naložb v poslovnem ali zasebnem življenju, v nasprotju z denimo avtomobili pred nakupom ne preizkušamo, čeprav jih kupujemo za daljše časovno obdobje. Zato nimamo razvitih pravilnih meril za njihovo vrednotenje ter za odločanje o gradnji, prenovi in vzdrževanju, navajajo organizatorji.

Kakovostna arhitektura ni nujno draga
Odprte hiše Slovenije ljudem po njihovih besedah omogočajo izkušnjo, da v stavbe vstopijo, jih preizkusijo ter stopijo v stik z arhitekti, uporabniki, lastniki, izvajalci in drugimi strokovnjaki.

Poslanstvo festivala je ljudem tudi pokazati, da kakovostna arhitektura ni nujno draga. "Pomembne so kakovostne uporabne rešitve, ki nam izboljšujejo kakovost življenja. Predvsem pa bi morale biti vse javne stavbe in ureditve najbolj kakovostne, dostopno zasnovane in vzor drugim gradnjam," poudarjajo organizatorji.

Festival Odprte hiše Slovenije je del mednarodne mreže Open House Worldwide, ki deluje v več kot 30 mestih po vsem svetu, s čimer nastaja največji svetovni arhitekturni festival, ki dosega več kot milijon ljudi. V maju se bodo tovrstni festivali zvrstili še v Atenah, Rimu, Pragi, Tel Avivu in Helsinkih.

V Sloveniji festival deluje od leta 2010. Doslej so na njem odprli več kot 474 objektov in več kot 100 spremljevalnih dogodkov, ki si jih je ogledalo skoraj 17.000 ljudi. V festivalski bazi in na spletnem portalu je predstavljenih že več kot 600 najuspešnejših slovenskih arhitektov, krajinskih arhitektov in drugih vrhunskih strokovnjakov.
Spodaj si lahko ogledate prispevek Nataše Mihelič o odprtih hišah na Primorskem in Notranjskem.

Vabljeni tudi k ogledu prispevka Andreje Kočar o prenovljeni vili Kalinovih iz Kulture.

Odprte hiše Slovenije – na ogled 70 zgradb