Ilustratorka in animatorka je v zadnjih mesecih veliko medijske pozornosti pritegnila prav zaradi novega sodelovanja z "novim" Emom. Poleg videza posode, ki zelo spominja na tiste, v kakršnih so mleko grele - v pikastih pekačih pa pekle zavitke - naše babice in prababice, je tudi ime Polka nekako povezano s tradicijo, saj spomni na podalpsko poskočnico, hkrati pa v angleščini pomeni pikast vzorec. "Modro se mi zdi, da vedno zasnuješ stvar že v začetku dovolj obče, da lahko stopi preko meja. In z imenom Polka lahko ostaneš tudi samo doma. Idejo za poimenovanje sva skovali skupaj s Tejo Idejo, mojo tesno sodelavko. V trenutku se nama je zdelo odlično, duhovito in hkrati preprosto. Poskočno in sveže. Z vonjem po goveji juhi," na vprašanje, ali gre za premišljeno potezo, s katero ciljajo tudi na tuje kupce, odgovarja Fabjančičeva.

A to sploh ni njena prva izkušnja s snovanjem podobe emajlirane posode; podpisala se je že pod štiri avtorske linije - sicer še s "starim" Emom. K stvari je pristopila kar samoiniciativno, nam je razkrila: "Poklicala sem, jim razložila, da vodim lastno blagovno znamko HA HA! in da me zanima sodelovanje. In so takoj rekli, da bi jih zanimalo. Ostalo je pa že zgodovina."

Prva serija v hipu pošla, obeta se "ponatis"
O aktualnem sodelovanju pa: "Novi Emo se imenuje EMO Novum, pozornost, ki smo jo pritegnili s Polko, je tudi posledica tega, da prav veliko optimizma na področju industrije nismo več vajeni," razmišlja sogovornica. "Po EMO arhivskih zapisih v Celjskem arhivu sem brskala, ravno preden se je tovarna lani za nekaj mesecev ustavila. Najbolj me je ganila ravno obilica optimizma, ki je vela iz tistih papirjev, kako vehementno se je zidalo in razvijalo, koliko znanja in inovativnosti se je pretakalo ob rojstvu te velike tovarne. Ko sem izvedela, da se bo proizvodnja lani ponovno pognala, sem nekako podoživela tisti zanos. Polka je emajlirano poosebljenje svežega in dobrega starega obenem. Odzivi so super, pilotska serija je takoj izginila s polic in v teh dneh je že nastal tudi 'ponatis', ki je za zdaj dosegljiv v Celju, obeta pa se tudi širjenje v trgovske sisteme."

Kot je pred časom povedala v pogovoru na neki komercialni radijski postaji, so jo odzivi Celjank na posodo na predstavitvi kar ganili, saj se cele generacije Celjanov nostalgično identificirajo s tovarno Emo s 120-letno tradicijo ... Kakšni pa so Milankini osebni spomini oziroma asociacije na posodo Emo, ki je zaznamovala domača življenja generacij Slovencev in v časih skupne države Jugoslovanov? "Tole bo tudi že malo postan odgovor, ampak je resničen. Babica, ki plete, in klobka volne, ki pleše v pikastem lončku na tleh. Enkrat sva pa s sestrico skuhali nekaj, čemur sva rekli 'Juha'. V emajlirani posodici. Za mamo. Uf, res prvovrsten miks vsega. In najina mami je pojedla vse. Ni bila ravno navdušena, je bila pa vsekakor požrtvovalna!" (smeh)

Brezmejna otroška ustvarjalnost kot navdih
Skupaj s prej omenjeno sodelavko Tejo Kleč, ki deluje pod znamko Teja Ideja (pogovor z oblikovalko smo pred kratkim objavili tudi v naši rubriki) sta pred kratkim zasnovali podobo avtobusa, ki vabi v Lutkovno gledališče. Ilustrirala je več otroških slikanic in knjig za mlade. Zanimalo nas je, ali jo tudi vloga mame dveh sinov navdihuje pri tovrstnem delu? "Seveda, eno z drugim. Tudi ukvarjanje z otroki je lažje, če lahko v vsakem trenutku potegneš karto ustvarjalnosti, skupaj zidamo kartonaste garaže, vsakodnevno rišemo, lepimo, režemo. Moj starejši sin si celo 'za nagrado' izbere risanje z grafičnim svinčnikom na moj računalnik. In kako je tema fantoma že od začetka povsem jasno, da se iz nič da narediti nekaj, če ne celo vse!"

Milanka Fabjančič je študirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost, tako kot njen partner Miha Perne, s katerim ustvarjata znamko HA HA! s sloganom "življenjska sreča v oprijemljivi obliki". Kako se ustvarjalno dopolnjujeta in usklajujeta? "Moja vloga je organizacija in bazična zasnova, on pa mi pusti, da svobodno jemljem tudi njegove motive za potiske. Tudi logotip izvira iz njegove risbe. Je pa v osnovi on res predvsem slikar in ga to mediiranje podob do javnosti ne navdušuje toliko kot mene. Jaz sem po duši res ilustratorka, moje delo je narejeno za reproduciranje, moja logika je pragmatična in temelji na potrebi po uporabniku, gledalcu."

Na prvi pogled iz njenega dosedanjega opusa izstopata sodelovanji s kostumografom Alana Hranitelja, za katerega je pripravila risbe kostumov, pa z modno oblikovalko Sanjo Grcić ... "Alan Hranitelj je kostumograf, zato pristopa k oblikovanju oblačil drugače od modnih ustvarjalcev. Kar rišem zanj, je dobesedna interpretacija njegovih idej, sem neke vrste pametni risarski podaljšek njegovih misli. Sanja pa si je želela motive za potiske, torej sem imela v grafičnem smislu povsem odprte roke, ona pa je bila avtorica krojev in celotne kolekcije. Z obema sem prijateljica in tudi sodelovanje je takšno, toplo in sproščeno," pravi umetnica, ki svoj osebni slog opiše kot "poln vzorcev, barv in črt". "In vsake toliko tudi dan za črno. Modnim smernicam pa pravzaprav niti ne uspem slediti," priznava.

Trenutno pripravlja "in nekaj emajliranega in nekaj papirnatega", nam je zaupala, a dodala, da se bo pohvalila, ko bo imela kaj konkretnega v rokah. "Kmalu." O sanjskem projektu v sanjskem svetu brez omejitev pa ... "Da bi z druščino kreativcev imeli svoj warholovski Factory, svojo tiskarsko opremo za tekstil in papir pa tudi kovino in les pa da bi imela še dva klona, ki bi mi uspela izživeti vse ustvarjalne vzgibe, ki jih nekako ne uspem stlačiti v 24 ur. Razen tega zadnjega se mi zdi vse izvedljivo še v tem življenju."

Nekaj barvitih emajliranih utrinkov s pečatom Milanke Fabjančič si oglejte v galeriji, več pa jih najdete na Facebookuovi strani EMOtional.