Kubusne police, obešala za nože, klubska mizica in mizica za kavč iz črnoprašno barvane krivljene pločevine so nekateri med izdelki, s katerimi sta se kot nadobudni oblikovalki na lanski razstavi Top ideje prvič predstavili arhitektki Lana in Kaja Strle (3sDesign) - in sklenili posel. Njuna linija kovinskega pohištva Steelline je danes na prodaj v petih trgovinah po Sloveniji. Kljub temu pa posebno poslovno vez še naprej tketa z makedonskim proizvajalcem večfunkcijskega pohištva FEYDOM, ki jima je na sejmu ponudil roko in pomagal pri uveljavitvi na slovenskem trgu. "Seveda so mnogi na najino delo gledali kot na 'študentsko oblikovanje', a če se znaš pravilno predstaviti, dialog steče in skleneš lahko tudi kakšen posel," pravita.

Za mlade oblikovalce v Sloveniji ni veliko priložnosti ali dogodkov, na katerih bi lahko predstavili svoje delo. Poleg Meseca oblikovanja Ljubljana je ena redkih priložnosti za predstavitev sodelovanje na Top idejah – razstava in borza mladih, še neuveljavljenih arhitektov in oblikovalcev (v nadaljevanju Top ideje). V sklopu pohištvenega sejma Ambient Ljubljana, ki svoja vrata odpira v torek (17.-22. novembra), lani pa ga je obiskalo 25.000 ljudi, jih Gospodarsko razstavišče za inovativne in kreativne mlade oblikovalce, arhitekte in tudi navdušence oblikovanja prireja že šesto leto zapored.

Zanimanja za slovenske oblikovalce vedno več
Kot pravi direktor Gospodarskega razstavišča Iztok Bricl, želijo z organiziranjem Top idej na eni strani pomagati še neuveljavljenim arhitektom in oblikovalcem, "na drugi strani pa so kot borza hkrati platforma za dialog med oblikovalci in proizvajalci". Zanimanja za izdelke mladih slovenskih oblikovalcev je vedno več, opaža Bricl, in to tako med obiskovalci pohištvenega sejma in mediji kot tudi med stroko.
Industrijski oblikovalec in vodja projekta Top ideje Ernest Nograšek še posebej poudaril pomen povezovanja mladih oblikovalcev z gospodarsko strukturo. "Top ideje so bile zasnovane zato, da bi se mladi oblikovalci predstavili v kar najširšem kontekstu, se povezali z industrijo in vključili v gospodarske strukture. Da bi se torej dejansko zaposlili v podjetjih, za katera se meni, da potrebujejo oblikovanje kot del industrijskega procesa," pove Nograšek, ki se zaveda, da oblikovalec ne more rešiti podjetja, "je le del procesa, ki pa je nujen."
Nabiranje všečkov
A kot kaže, težava ni le na makro-, temveč tudi na mikroravni. Na ministrstvu za gospodarstvo priznavajo, da se država "do zdaj pomena oblikovanja oziroma kreativnih sektorjev žal ni dovolj zavedala in ga v okviru svojih politik in ukrepov ni posebej izpostavljala". Čeprav so v preteklih letih spodbujali razvoj in inovacije z razpisi in davčnimi olajšavami, ki bi jih podjetja lahko uporabila tudi za vključevanje ustvarjalnih sektorjev v razvoj in procese izboljšav, "se žal večina podjetij pomena in koristi oblikovalcev premalo zaveda," pravijo na ministrstvu. Podjetja v Sloveniji iz ustvarjalnega sektorja so v obdobju 2007–2014 na javnih razpisih prejela 25 milijonov evrov subvencij in 8,5 milijona evrov jamstev.
Mnogi ustvarjalci zato operirajo s tistim, kar imajo na voljo. Svojo prepoznavnost širijo s klikanjem všečkov po družbenih omrežjih. Letos je bilo nekaj odmevnejših projektov na platformah za zbiranje zagonskih sredstev na Kickstarterju in Indiegogoju. Prav tako je vedno več manjših umetniških sejmov, butičnih trgovin in spletnih prodajaln, ki prodajajo njihove izdelke. A če vse to že zadostuje za izstrel rakete v vesolje, ne zadostuje za polet vse tja do Kuiperjevega pasu.

Pametna klop Aklihov že na preizkusu v Sevnici
"Top ideje so edina razstava, kjer lahko mladi oblikovalci predstavijo svoje delo, pa čeprav so to le idejne zasnove izdelkov ali prototipi. To je res dobra priložnost in velika pomoč za tiste, ki se šele prebijajo na trg. Preverijo lahko, ali je izdelek uporabniku zanimiv, kar je bistvenega pomena," opažata Lana in Kaja. Samopotrditev, prepoznavnost in pridobitev verodostojnosti pa je bilo tisto, kar so s sodelovanjem na Top idejah iztržili še ne tridesetletni Domen Gregorič, Jan Ravbar in Gregor Logar. Dva oblikovalca in inženir z Mirne na Dolenjskem, ki delujejo pod imenom Aklih, so za svetilko in zvočnik Wave, narejen s 3D-tiskalnikom, prejeli nagrado Top idej. A modulna urbana oprema MOMENT je bila tista, ki je prepričala tudi strokovno mednarodno žirijo, zato jo je Gospodarsko razstavišče na ravni celotnega pohištvenega sejma Ambient nagradilo z enakovredno nagrado za pet najboljših TOP 5.

Pametna urbana klop z možnostjo polnjenja telefona, z wi-fijem, s sistemom na dotik in rotacijo barv je že na preizkušanju v občini Sevnica, "kjer so jo občani dobro sprejeli," pove Domen in nadaljuje, da si boljšega začetka "skorajda ne bi mogli želeti, saj smo v dobrem letu postali prepoznavni. Ker je udeležbe na Top idejah brezplačna, nam ni bilo treba veliko vlagati v oglaševanje. Če primerjam to razstavo s podobnimi razstavnimi prostori v Milanu in Zagrebu, se mi zdi, da so Top ideje ravno zaradi tega nekakšen 'endemit'. Mladi oblikovalci bi morali to bolje izkoristiti – denar, ki bi ga porabili za prijavnino, bi lahko vložili v boljšo stojnico, sam izdelek in promocijo."
A zagona ob prvem ugrizu v kislo jabolko, ko je treba projekt izpeljati z zasnovo prodajne mreže in promocijo, mnogim zmanjka. Oblikovalska skupina treh arhitektov TRIpike (Tadej Podakar, Luka Fabjan in Urša Križman) - svoj preboj na Top idejah je naredila pred dvema letoma z regalom REML shelf -, je letos oblikovala zanimiv modulni okrogli kamin. Njegova posebnost je, da se ga lahko razstavi in uporabiti tudi kot žar. A zanj preprosto ne dobijo proizvajalca. "Težava je, da v Sloveniji ni nikogar, ki bi izdeloval kaminske vložke. Poskusili smo pri nekaj podjetjih v tujini, a žal nismo prejeli odgovora. Zagotovo nad projektom ne bomo obupali in bomo še naprej iskali potencialnega proizvajalca," pove Urša.

Zaradi pomanjkanje znanja iz trženja in težav pri vstopu na trg so se nekateri oblikovalci združili v skupine, da bi si s tem olajšali delo. Tako so nastale skupine, kot so; Pop-up Dom, Društvo mladih oblikovalcev in umetnikov (DOUM), Zavod Rompom, Ljudje.si in tudi 'Brands of Friends'. 'Blagovne znamke prijateljev', če bi ime zadnje prevedli v slovenščino, so nastale na pobudo oblikovalskega studia Desnahemisfera (oblikovali so skodelico Goat Mug) in skupine Wood Stock (ročno izdelana lesena očala). Pomeni pa ravno to - svojim stanovskim kolegom in prijateljem so omogočili prodajni prostor v prestolnici in tudi trženje za njihove proizvode.
Zgodba Damirja Islamovića, Dejana Kosa in Klemna Smrtnika (zadnja dva sta se predstavila na Top idejah leta 2012) je bila v zadnjih treh letih tako bliskovita, da bodo letos kot posebni gostje sejma Ambient predstavili filozofijo in delo oblikovalskega studia Desnahemisfera. Ne glede na to, kaj si kdo misli o smiselnosti kavne skodelice v obliki kozjega roga Goat Mug, ki so jo oblikovali za podjetje Equa, je projekt na Kickstarterju od zastavljenih 25.000 dolarjev s 458.071 dolarji podprlo 10.617 ljudi. In prav to je osnovni namen Top idej: da mladi oblikovalci svoje izdelke predstavijo javnosti in industriji, kot bi to storili na borzi. "O vrednosti njihove ideje ne odločamo mi ali strokovna javnost, temveč uporabniki, torej končni kupci," še pojasni Ernest Nograšek.
Nekaj podobnega je izkusila skupina TRIpike, ko je lani na Top idejah predstavila prototipe modularne kletke za male živali in lesen akvarij WOOD flex home. "Pripombe so se večinoma nanašale na lesen akvarij in njegovo vodotesnost, nekateri obiskovalci so pogrešali vgrajeno luč," priznavajo arhitekti, ki bodo letos s stanovskimi kolegi Tino Semolič in Rokom Avscem, Maticem Trevnom ter Kajo in Lano Strle na pohištvenem sejmu Ambient Ljubljana sodelovali v t. i. arhitekturnih svetovalnicah - te bodo za obiskovalce sejma prvih 30 minut brezplačne. Da sta po odzivu obiskovalcev nekatere izdelke popolnoma nehali izdelovati, priznavata tudi Lana in Kaja: "Smo pa razvili druge. In to je največji cilj Top idej, da lahko prilagodiš svoje izdelke trgu. Šola te nekaj nauči, življenje pa drugo. Dobro oblikovanje združuje oboje."