Razprodala je Kino Šiška, prejela zlato piščal za novinko leta, njena pesem Ni panike je med nominirankami za naj novo slovensko skladbo Frišno 2023 Radia Maribor.

Stara je 22 let, letos je izdala svojo prvo samostojno ploščo Zavedno, lani pa na pobudo Igorja Sakside antologijo H2SO4, zbirko pesniške uporniške poezije.

Njen pristop h glasbi je daleč od stihijskosti, ki smo je bili vajeni pri slovenskih raperjih v letu nula nula, ko so prodajali EP-je iz nahrbtnikov in prtljažnikov svojih avtomobilov, kot izraz upora in založniške neodvisnosti pa orali ledino in svoj material izdajali v samozaložbah.

Tudi Masayah (Mia Puhar Rodin) je svoj prvenec izdala v istoimenski samozaložbi. Večkrat je že pojasnila, da je njeno umetniško ime skovanka mesije in pripadnikov nomadskega afriškega plemena Masaji, saj ji je oče s potovanj prinesel njihov ščit, s katerim se je igrala kot otrok. Kljub temu pravi, da tukaj ni zato, da bi bila učiteljica, "ampak da sem pripomoček k razumevanju".

Je perfekcionistka, s katero ni najlažje delati, kot prizna zlata maturantka. "Želim biti multitalentirana za vsa glasbila kot Prince, da bi lahko vse delala sama, a nimam te žilice," nadaljuje v smehu, ki je pri tej ankaranski izvajalki neločljiva sopotnica.

Več v intervjuju:

Kaj vas je v odraščanju tako zaznamovalo, da ste začeli pisati besedila?
Vedno bom pustila, da pesmi govorijo zase in me ljudje spoznajo prek njih, zato ne bi rada govorila o teh temah. Bi pa lahko največ povedala s tem, da sem začela ustvarjati glasbo, saj sem ob njenem poslušanju najbolj uživala, tudi največ srečnih spominov me veže nanjo; ko si majhen, ko plešeš, se komaj učiš, razvijaš. Tega otroka v sebi sem hotela obdržati. Definitivno pa je tu tudi element socialne ozaveščenosti v glasbi, še posebej v rapu.

So vaša besedila izključno avtobiografska ali bi spadate med t. i. cloud raperke, ki pišejo o imaginarnih situacijah, ki orisujejo izseke iz resničnega življenja?
Velika večina besedil izhaja iz mojega življenja.

V koliko odstotkih je album Zavedno avtobiografski?
Je stoodstoten oziroma v 99,99 odstotka je neizmišljen.

Kaj pa H2SO4?
Ta pa je tudi v 99,99 odstotka realen, pri čemer vedno vpeljujem metafore in poosebitve, ki to realnost malček izničijo in naredijo iz nje zgodbo, zgradijo neki univerzum.

Vaša življenjska partnerica Tia Krašovec je v nekem intervjuju dejala, da se poznata od osnovne šole in da ste bili vedno zasmehovani zaradi svojega sloga in izstopanja. "Jaz pa sem bila edina, ki sem jo branila." Kako si razlagate njene besede?
Hja, takrat se niti ni toliko vključevala v družbo deklet in fantov, ki me niso marali, a takoj ko izstopaš v osnovni šoli, še posebej v krajih, ki niso velika razvita mesta …

… v smislu izstopanja po drugačnem videzu?
Ma, izstopaš lahko na kakršen koli način. Lahko si zelo pameten ali nasprotno, lahko si ekstrovertiran ali introvertiran. Sploh ni treba, da si gej. V kraju, kjer je kakršno koli odstopanje od norme, se bodo že zaradi tega norčevali iz tebe. Ne bom kazala s prstom nase in rekla: "Glej, meni je bilo težko!" Ne, težko je lahko tudi tistemu, ki je prepameten za svojo generacijo.

In, kako ste se spopadli s tem?
Tako, da sem se delala, da mi to ne more priti do živega, da sem upornica, če je bil nekdo proti, sem bila tudi jaz proti.

Pred izidom prve samostojne plošče Zavedno ste imeli pripravljen drugi material, ki pa ste ga po očetovi smrti zavrgli, kot pravite, ga v tistem trenutku niste več čutili. Ga boste kdaj objavili?
Da, na albumu Zavedno je uporabljen zelo zelo majhen del iz tega albuma. Pesem Bol dol sem napisala čisto na koncu, ko so bili že vsi komadi pripravljeni. Želela sem narediti komad, ki je malo bolj durovski.

Sorodna novica Masayah v živo pri Andreju

Ker je večina albuma molovskega.
Da. Ustrezalo mi je, da bi imela en tak komad, saj sem iskala tudi ta del sebe. Zdi se mi, da sem prejšnji album zavrgla tudi zato, ker nisem dovolj govorila tudi o tej zgodbi, ki se mi je zgodila, hotela sem prikazati tudi zabavni del sebe, saj to ni nikoli izginilo in nikoli ne bo. Bol dol je komad, ki je bil narejen na prejšnjem albumu, a ni nastal do konca. Refren mi ni bil všeč.

Kakšen pa je bil?
Zelo podoben, le nekoliko drugače zapet. Prva polovica komada je ostala ista, drugo sem napisala na novo, in sicer od dela "naprej, hustlam dalje, glasba".

Kako je nastalo to besedilo?
V studiu Tartini z enim mojim kolegom …

… no, nisem imela v mislih tehnične plati izvedbe.
(smeh) Kaj pa imaš potem v mislih?

Slovenski raperji teme spolnosti niso obravnavali tako nazorno in celovito.
Pa saj, to je bolj v smislu žurke, "pejdi bolj dol," ko recimo plešeš, lahko pa rečeš tudi drugače, "pejdi bolj dol" (smeh). Je pa zanimivo, da si omenila, da fantje te teme niso načeli, saj je bil komad najprej narejen z moškim gostom.

S kom?
Z Reto. V studiu Tartini sem delala komad in povabila svojega prijatelja, ki je raper z Obale. Z Reto sva naredila komad leta 2019, refren pa sem posnela z veliko več fušanja (smeh). Letos sem se spomnila na te lirike in pomislila, da je bilo to zelo zabavno delati. Pesem je nastala z mojega vidika, ko sem na žurki. Komad sem vzela, videla, da mi ni všeč refren, da mi ni všeč to, da je na njem gost – na plošči Zavedno namreč namenoma nisem hotela imeti gostov, saj sem hotela, da je to izključno moj projekt.

No, upam si trditi, da do zdaj v slovenskem rapu nihče ni tako eksplicitno obravnaval seksa.
Zanimivo. So se pa v drugih žanrih.

Ko ravno omenjate druge žanre – še vedno sem presenečena, da ste Sobo 102 označili kot "hud r'n'b komad".
Ja, glej, ja … (smeh). Ne bom vzela nazaj, še vedno stojim za tem (smeh).

Kako pa je nastala pesem Ni panike. Kje ste črpali navdih?
Iz prejšnje zveze.

V 99,99 odstotka je torej avtobiografska?
(smeh) Ta je 100-odstotno avtobiografska, vsi moji teksti so avtobiografski, bodimo iskreni. Ni dosti fantazije, si pa zelo želim napisati pesem o sončku tam na nebu in o balončkih, ki letijo po zraku …

… da vas ne izgubim, vrniva se na moje vprašanje.
Ni panike je nastal kot inspiracije pretekle zveze, ki ni bila preveč zdrava. Iskreno pa se mi zdi nepravično, da jaz govorim o tem, saj sem ena polovica tega odnosa, ki je javen, zato se mi ne zdi pošteno, da razlagam, kako je bilo meni, medtem ko ona nima svoje platforme, na kateri bi povedala svoje mnenje. Poslušaj pesem, pa boš razumel. V vsakem odnosu je 50 odstotkov.

Konec zveze ste opisali na spoštljiv način, verjamem, da je bilo v realnosti burnejše?
Da, zagotovo. Hočem biti fer.

Kaj pa je rekla dotična oseba, ko je slišala pesem?
Da, dajmo biti fer! (smeh) Pesem sem ji dala poslušati, še preden je prišla ven. Povedala sem ji, da sem napisala pesem o tem odnosu, rekla je, da naju zdaj javno izpostavljam, kar razumem, a kot glasbenica poslušalcem ne želim skrivati, kar sem.

Na razprodanem koncertu v Kinu Šiška ob predstavitvi vašega prvenca je bilo med občinstvom čutiti močno pripadnost, povezanost, da ne rečem družinskost.
Resnično, da. Tudi moji plesalci, ki nastopajo na Balkanu na večjih odrih in imajo več izkušenj od mene, so mi dejali, da takšne energije niso čutili še nikoli v življenju, in to mi resnično veliko pomeni. Na neki način sem vedela, da bo tako, a nisem vedela, da bo tako. Verjamem v ljudi in v svoje poslušalce in vem, da ljudje, ki to glasbo poslušajo, jo resnično tudi čutijo, kot jaz, ta katedrala je bila napolnjena z eno tako lepo energijo, ki je nisem še nikoli čutila.

Na odru ste imeli plesalce, za slovenske raperje pa velja kot ultimativni nastop – nastop z bendom. Zakaj takšna odločitev?
Vedno mi je bilo všeč gibanje, ne bežim od tega, da repam na podlago, a matrico si lahko prilagodiš. V Kinu Šiška sem naredila nekaj posebnih matric. Iz podlage za Ni panike sem dala ven saksofon, saj sem hotela za gosta na odru Bojana Župančiča. Plesalci so znova nadgradnja, tukaj so vaje, treningi, koreografija, prilagoditev seta, melodije.

Bi kdaj pisali besedila za druge?
Bi.

Res?
Da, morda se marsikomu zdi, da ne bi, a bi z veseljem napisala malo bolj osnoven komad …

… osnoven?
Jah, iskreno. Da napišeš raperski komad, dolg tri minute, pač – izvoli in listaj, tako dolga so besedila! V poppesmi imaš samo en papir.

Kaj pa slam poetry?
Tega ravno ne, šansone s Svetlano bom pa z veseljem kdaj delala.

Kaj vam je rekla Svetlana Makarovič, ko sta šli prvič na kavo?
Da sem njena mala beštija.

Posluša vaša glasbo?
Da, prišla je na Parado ponosa na Kongresnem trgu, pa na proslavo ob dnevu državnosti.

Eden vaših producentov Emiljo A. C. je delal s Cobijem, sami ne zanikate, da vas mika vstop na balkanski trg. Kako je s tem?
Nisem zanikala in ne bom zanikala, saj se želim v glasbi razvijati. Rada bi spoznala vse sfere ustvarjanja v različnih studiih. Rada bi ugotovila, kaj je strah in trepet te tujine. "I'm not scared of it!" (Ne bojim se je).

Izvajalci, ki so se podali na pot tujine, katere koli že, so hitro ugotovili, da je slovenščina lahko manjša ovira. Bi morala rapati v angleščini ali srbohrvaščini?
Mislim, da je slovenščina ovira toliko, kot to dopustiš. Nikoli nočem dati občutka, da sem se odmaknila in rekla: "Oh, zdaj pa jaz grem!" Hočem, da se ve, da sem od tu, da sem Slovenka. Prezgodaj je, da povem, kaj se bo zgodilo, saj ne vem.

Aha, torej nekaj se dogaja!
Ne, definitivno bom tukaj izdala še en album, preden se začne kaj premikati. Že zdaj se pogovarjam z ljudmi iz Zagreba, da grem dol in skupaj ustvarjamo.

S kom pa, z Vojkom V?
Ne, z Zembom Latifo, pa Cobi mi je pred kratkim sledil, a se mu še nisem upala pisati.

Sledil vam je na Instagramu?
Da, umrla sem. Bilo je zjutraj in bila sem čisto iz sebe, za 15 sekund sem nehala dihati (smeh)!

Ste že spoznali Senidah?
Ne.

Kako se spoprijemate s kritikami, ali še raje, katero kritiko najpogosteje prejmete?
Že samo s tem, da sem, kar sem, da toliko izstopam. Da sem tako mlada in pionirka, zato se od mene pričakuje, da moram vse vedeti. Ne vem vsega! Že toliko, kot vem, vem zato, ker si želim vedeti, in se vsak dan učim, zato se opravičujem, če kdaj česa ne vem ali povem kakšno napačno informacijo. Pravzaprav se ne opravičujem. Kot javna oseba moraš biti pripravljen na vse (…). Vse se me dotakne, saj vse, kar delam, delam s čustvi, ravno zdaj se učim, da se me stvari ne dotaknejo toliko, kot se me. Kritika naj bo o glasbi in ne o posamezniku, to mi je pomembno.

Plošča Zavedno ima od raperskih komadov do komadov r'n'b-ja do popa. Zelo je …

… razgibana je.

Da.
Tako. To rada delam, da se ve, da je Masayah vokal, ne glede na žanr.

Izstopate iz okvira?
Ni prvič niti zadnjič, da izstopam iz okvira!

Na projektu H2SO4 je tudi družbeno angažirana pesem Ukrepi (feat. Slick, Vazz), na kateri pa se mi zdi, da so se vaši kolegi bolj razgovorili. V besedilih veliko bolj izhajate z vidika posameznika kot družbe.
To besedilo je mišljeno kot upor celotne Slovenije, pri uporniški poeziji pa nisem hotela izhajati le iz sebe, saj se mi zdi to zelo ozkogledno.

Bi se kdaj še bolj posvetili družbenokritičnim besedilom?
Mislim, letos sem nastopila na državni proslavi, zato se mi zdi, da si definitivno želim zastopati našo državo …

… nisem mislila tega, ravno obratno, kot kritika države?
Kot kritika države je dovolj že to, da povem, kaj sem videla s svojimi očmi. Da nastane pesem Zavedno, je definitivno nekaj narobe v družbi, da se kaj takšnega sploh lahko pojavi v očeh nekoga, ki je komaj v osnovni šoli. Zdi se mi, da včasih dosežeš več, če izhajaš le iz sebe, kot pa da pridigaš, da je to nekaj, česar je deležen ves svet. Kdo sem jaz, da bom vedela, česa je deležen ves svet? Je pa res, da mlada, kot sem, toliko uporniška in drugačna, če bi nenehno govorila nekaj za ves svet, bi šlo to v nos tolikim ljudem, saj, kdo sem jaz, da bi o tem govorila?

Zakaj pa ne, saj zato ste tukaj, saj ste mesija, mar ne?
Saj, zato pa kot Masayah – glasbenica, to povem v pesmih na metaforični način. Omenila si Ukrepe ...

(začne repati) "ukrepi ne rešijo bede, tukaj sploh ni več debate, sestre in bratje, enotnost je tista, ki rešila bo dan".

Nikomur ne morem pridigati, kaj to pomeni, če razume, super, če ne razume, pa tudi prav. Nisem tukaj, da bi bila učitelj, ampak da sem pripomoček k razumevanju. Hitro nastane tanka linija med tem, da kot glasbenik ustvarjaš, kar rad ustvarjaš in kar drugi pričakujejo od tebe, da boš ustvarjal. Ne želim se ozirati na to (…)

V H2SO4 se veliko dotikam tega, v Zavedno pa sem hotela izhajati le iz sebe, saj je moj prvi samostojni album, zato tudi nisem hotela imeti gostov, saj ni bilo prostora za druge tematike, ki ne izhajajo iz mene. S prvencem te morajo ljudje spoznati, zato sem šla toliko na osebno raven, saj sem želela album posvetiti tatiju, želela sem, da se čuti, zakaj sem zavrgla prvi album. Na njem sem govorila o vsem in zato sem ga zavrgla.

Se kot raperka obremenjujete s svojo podobo?
Definitivno je drugače, ko si star 16 let in si med nastopajočimi edina punca, in še to najmlajša. Ljudje te ne poznajo in te ocenjujejo, ne le po sposobnosti rapanja, ampak tudi po všečnosti. Zdi se mi, da je to pritisk, ki ga občuti predvsem ženska. Pri 16 letih sem se morala dokazati kot raperka, dokazovala se nisem s tem, koliko sem dobra, ampak tudi, kdo jaz sem, kako se obnašam, zakaj se obnašam drugače od preostalih žensk. Zdi se mi, da družba izvaja nek pritisk, v smislu: zakaj si takšna?

Če v (slovenskem) hip-hopu 20 let ni bilo raperke, potem pa se prikaže ena 16-letnica, ki je malo bolj fantovska, ima lepe dolge lase, ki jih skriva in jih ne pokaže vsakemu. Kdo si ti? Te moram podpirati, ker si punca. Zdi se mi, da je potreba po dokazovanju ženske, da sploh izstopa iz tega predominantnega sveta hip-hopa, ki je v moškem svetu, toliko večje. Zdi se mi, če Nicki Minaj ne bi j***a mater toliko časa, kot jo je v 20 letih svoje kariere, ne bi bila, kjer je.

Včasih je bila Lil Kim divja, Cardi B pa se danes v videospotu za komad UP pojavlja z vibratorjem. Ene izvajalke so resda nekdanje striptizete in jemljejo navdih iz tega sveta, pa vendarle, kako gledate na to, da določene izvajalke svojo kariero gradijo na razgaljenosti?
Ker se to bolj prodaja! Je določen pritisk, da si dobra, da dobro zgledaš. Sama se ne bo slekla do golega, torej moram biti toliko boljša raperka oziroma umetnica, da uravnam potrebo po tem, da sem seksi. Na žensko se je vedno gledalo skozi seksapil – če ni huda glasbenica, je pa huda. Torej, če nisi huda, moraš biti toliko hujša glasbenica.

Je bila pa ameriška raperka Khia razočarana, ko je njena pesem My Neck My Back (Lick it), na katerem govori o kuningilitisu in aningilitisu, razočarana. Dejala je, da je imela na plošči veliko boljše komade, a da je "očitno svet danes takšen".
Sploh ne svet, to so njeni poslušalci. To je skupnost, ki jo gradiš.

O. K., ampak Cardie B in Nickie Minaj poslušajo predvsem deklice? Starši jih vozijo na njihove koncerte.
Verjetno so starši njuni oboževalci, zagotovo niso pri treh letih odkrili "all you ladies pop your pussy like this" (…) Pomembno je, kaj daš otroku poslušati. Zakaj sama delam takšne komade? Verjetno zato, ker so me starši vzgojili v svetu Michaela Jacksona, Amy Winehouse, neke globoke glasbe, ki ima vsebino ljubezni, ne pa razdvajanja ali pa samo žuranja.

Kako pa gledate na tovrstno pojavnost izvajalk z vidika emancipacije žensk? Je to dejanska empancipacija ali je korak nazaj, saj se z razgaljanjem le utrjuje stereotipna podoba ženskega ugajanja moškemu?
Ne morem reči, odvisno od umetnice.

No, saj Beyonce tukaj v ničemer ne izstopa.
Dobro vprašanje, daješ mi dobra vprašanja, ki mi malo mešajo možgane. Zdi se mi, da se kot svet preveč oziramo na to, ali hodimo nazaj ali hodimo naprej. Če ona to rada dela, naj dela, če želiš poslušati njeno glasbo, jo poslušaj ali pa ne. Nehajmo si trpati neko sterilno naravo, da bomo vsi zadovoljni, da požiramo to vodo po vratu, ki se ne konča.

Razumem, ampak kot javna oseba imate vpliv na javnost.
Seveda, a jaz delam glasbo, v katero sama verjamem. Kot dober umetnik pa se ne bom nikoli dotikala drugega umetnika, da upravičim, koliko je moja umetnost zato boljša (...) Če je ona gola, to ne pomeni, da nima globine. Kdo sem jaz, da bi sodila?

Zanima me samo vaše mnenje, tovrstne glasbenice ne nazadnje dosežejo veliko širše občinstvo?
To je preveliko vprašanje zame, saj se to dogaja od nekdaj in povsod, tudi v Hollywoodu, tudi filmih, oglasih. Najpogosteje se bo predvajal oglas, ki je bil najhitreje narejen, ki je najbolj neumen, saj je najbolj enostaven za dojemanje. Če pa se kot človek hočeš poglobiti, je to tvoja življenjska odločitev.

Pa se hočemo poglabljati?
Jaz se želim.

Kaj pa družba?
Ne morem odgovoriti za družbo.

Kaj pa opažate pri svoji generaciji?
Da se želimo poglabljati, definitivno, zato pa sploh obstajajo takšni intervjuji. Če se ne bi hoteli poglabljati, se medve sploh ne bi pogovarjali o tem.