Kantavtor in filozof je na zadnjih ljubljanskih protivladnih demonstracijah v okviru organizacije Protestivala na nekoč "revolucionarnem" Trgu republike s kitaro stopil pred mikrofon. S svojim karizmatično hripavim vokalom je deset tisoč protestnikov prepričal, da so skupaj z njim prepevali, da "delajo kot zamorci", in s poplesavanjem na drugo priljubljeno uspešnico pokazali, da jim je vedno bolj všeč beseda "revolucija".

V intervjuju za MMC je pojasnil, zakaj so se do vlade prijazni mediji po njegovem osredotočili na njegovo bojda politično omadeževanost, v filozofski maniri pa predstavil tudi svoja razmišljanja o družbi, slovenskem domoljubju in o nazadnje tem, kako glasba Siddharte simbolizira apatijo generacije mladostnikov pred desetimi leti. Kot profesor filozofije na eni izmed ljubljanskih gimnazij opaža, da današnja mladina ni več takšna. Zadnje čase je razlogov za upor pač več.

V teh dneh v izrazito provladnih medijih niste preveč priljubljena oseba.

Zanimivo! Če bi bilo to res, da imam tako velik vpliv in sposobnosti, kot mi jo pripisujejo ti mediji, to bi pa bilo nekaj! Madona, bi bil "frajer"! (Smeh)

Očitajo vam, da naj bi bil vaš nastop na protestih politično omadeževan, saj ste bili pred nekaj leti na ustanovitvi stranke Pozitivne Slovenije.

Kazanje name je le odvračanje pozornosti od vladnih napak. Prozoren manever! Res sem bil na ustanovitvi PS-ja, a nisem član nobene stranke, kajti če sem se partije ubranil, se bom pa tudi tega. Kakor koli obrnemo, moramo priznati, da je Janković s svojo ekipo veliko pokazal. Ob vseh znižanjih proračunov se ni nikjer naredilo toliko kot v Ljubljani. So pač sposobni. Izbira časa objave izsledkov protikorupcijske komisije je nedvomno politično motivirana, saj bi rezultate morali predstaviti že pred volitvami, ker se nanašajo prekrški krepko na čas pred volitvami.

Naše politične stranke so stranke vodje, in ne programa. Ko pade vodja, je konec s stranko. Zato se SDS tako oklepa Janše. Ljudstvo voli človeka, njihovega predsednika, in ne stranke oziroma njenega programa. Napaka! Temu se pridružujete mediji, ki vse vodje profanizirate z njihovimi družicami vred. Med volilno kampanijo ni nihče ohranil dostojanstva, vsi so kot opice skakali pred mikrofonom. Rešujejo se fiktivni problemi, vsekakor ne realni. Kako je mogoče, da ljudje izvolijo Pahorja, ki so ga tri leta prej psovali kot predsednika vlade? Odgovor je jasen: kot družba nismo zreli za reševanje krize. Vsi poslanci: levi, desni, rumeni in zeleni, se borijo za svoje privilegije. Kaj se potem gremo, zakaj smo se osamosvojili? Vendar: takoj bi bilo treba odpoklicati vlado in parlament in vsem prepovedati kandidirati na novih volitvah.

Kdo bi se pa želel na novo prostovoljno vključiti v ta slovenski politični cirkus?

To, da ni alternative, tako predstavljajo vladajoči. Zanje to drži, saj ne znajo nič drugega kot spletkariti ali lepše – lobirati. Poznam ogromno sposobnih ljudi. Ampak res je, komu se pa ljubi s tem ukvarjati? Je dosti pametnejšega dela, ki človeka bolj zadovoljuje, zato se tega lotevajo ponarejevalci diplom. Dolga pot je do spoštovanja politike in vsak dan se daljša.

Nekateri so izrazili mnenje, da je vaš nastop zaradi vaše politične konotacije na protestih izničil njihovo moč. Da vladi dajete orožje za diskreditacijo protestov.

A res? Potem sem pa res nekaj posebnega! Naj se potem diskreditirajo še znameniti kongres ZSMS-ja v Brežicah, pa osamosvojitev, pa študentske in delavske demonstracije, dobrodelne prireditve ... Strah ima velike oči. Kot je že rekel Demosten: "Važno, da ljudje govorijo o tebi, pa čeprav dobro." (smeh) Očitno je edini priznani kriterij pri nas – politični. Žalostno. Kako naj živimo polno življenje, če se vse podreja dnevnopolitičnim komplotom?

Kako komentirate svoj nastop na zadnji vsesplošni ljudski vstaji? Vaši pesmi "Delam" in "Revolucija" je skupaj z vami zapelo okoli deset tisoč ljudi, bil ste velik hit…

Treba je ljudi združiti, zato se uporablja znano in konvencije, ki so za vse sprejemljive. Se mi zdi, da je kar uspelo. Sam sem le delček tega, da bomo dosegli spremembe je pomemben vsak v tej množici, kajti le mi vsi skupaj smo »hit«.

Ste patriot?

Do patriotizma sem kritičen, kajti treba ga je do temeljev modernizirati. O domoljubnosti XIX. stoletja je škoda besed. Pri nas se večkrat poudarja, da je jezik bistvo, celo bit naroda. Ampak Irci govorijo angleško, pa so vseeno Irci. Jezik ni vedno tisto, kar dela narod. Zdaj delajo naš narod vstaje. Sem pa velik oboževalec slovenščine, njen jezik je zelo gibek in bogat. Poglabljati moramo izraznost in širino ter nikakor pristajati na prazne narodno-zabavne puhlice.

Bi rekli, da so ljudje na protestih naravnani optimistično?

Povedali so, da se ne strinjajo. Nihče jim ne bo mogel nikoli očitati, da se niso postavili za obči prav. Je pa odvisno od naših politikov, vojske, policije in nenazadnje od tujega in domačega kapitala, koliko so pripravljeni prisluhniti ljudem in izpolniti njihova pričakovanja. Zatiranje protestov in predvsem neupoštevanje zahtev nas pelje daleč nazaj v služabništvo. Hočejo nas pretentati in nam namesto svobode ponujajo varnost, ki je ekonomsko omejena. Torej ekonomija si podreja varnost, varnost si podreja svobodo – tega se treba obraniti. Vsi, ki sodelujemo, smo optimisti!

Vas zdaj zaradi protestov veliko kličejo iz medijev in za kakšen nastop?

To sem opazil že pred nekaj leti in iz tega se neprestano norčujem. Mora biti res huda kriza, da nastopam. Takrat, ko je denar, moje telefonske nikakor ne najdejo (smeh). Škoda, kajti moji novi projekti, recimo z Big Bandom, so XXI. stoletje samo. A mi rešujemo probleme XIX. stoletja. Čemu?

Rekli ste, da niste privrženec spleta in družbenih omrežij. A ravno s tem so se ljudje povezali za upor proti politiki. Ste kaj spremenili mnenje?

Nisem, imam raje osebni stik. Sem velik navdušenec in uporabnik računalnika – splet je zame predvsem vir informacij. Ampak hvala bogu, da se družbena omrežja uporabljajo za družbeno angažiranost, to mladim tudi svetujem.

V svoji najznamenitejši pesmi pojete "delam kot zamorc". Kakšen odnos imate do te besede, ki naj bi služila kot slabšalni izraz za pripadnika črne rase. Smo besedi naredili krivico?

To pojem o zamorcu iz Lepe Vide, kajne? Beseda včasih ni označevala samo črnce, ampak vse, ki so "izza morja".

Ampak glede na to, da ima vaša skladba »Delam« gospelski zvok, ki je značilen za ameriško črnsko glasbo, vseeno implicira na suženjstvo ...

Seveda, ampak to je bila pač fraza – "delam kot zamorc", črn sem od dela. Kot rudarji, ko pridejo iz jame. Sicer pa – kaj nas neoliberalizem ne rine nazaj v suženjstvo?

Je vprašanje rase v slovenskem prostoru aktualno? Verjetno bi bilo bolj sporno, če bi peli o diskriminiranih manjšinah, ki imajo težave v Sloveniji.

Ne vem, tukaj res ne vidim nobene težave. Politična korektnost je nasploh velik problem in naredi jezik popolnoma prazen. Besede niso problematične, problematična so dejanja, ki jih prikrivajo, recimo: besednjak in dejanja cerkve ... ali politike ... Ti potrebujejo formalno čistunstvo.

Pravijo, da nimamo dobrih avtohtonih slovenskih kletvic …

Pri kletvicah je predvsem pomembno, da si duhovit. Enkrat sem celo zmagal na ad hoc mednarodnem »tekmovanju« v kletvicah s slovensko kletvico. (smeh)

Kaj pa naša opevana dvojina?

Dvojina je intima. A zanimivejše trenutno so predvsem ženske oblike in izpeljanke. V jezikih Zahoda se v pomanjkanju le-teh kažejo prastari obrazci zapostavljanja žensk, pri nas pa so, glede na angleščino, dobro zastopane in se zlahka tvorijo. Stoletni predsodki so zakodirani v jeziku.

Je to povezano s to slovensko logiko, da ženske kastrirajo svoje moške in »držijo tri vogale hiše pokonci««?

Niti ne. Moški in ženska sta bila v težkih razmerah, ob težkem fizičnem delu, ki je značilen za naše okolje, izjemno povezana. Pri težkem življenju je vse enostavno, ni časa za kompliciranje, takrat potrebuješ nekoga, ki ti stoji ob strani.

Po vašem torej v zares kritičnih časih spol ni pomembna kategorija?

Ne samo spol, ko je res hudo, iščeš podporo pri vsakem, ki ti lahko pomaga. Tudi pri tistih, ki jih ne maraš. Preživetveni nagon.

Ženskam v politiki še vedno ne dajemo preveč moralne podpore, na njihove napake smo veliko bolj občutljivi. Kako vi gledate na to, glede na to, da je tudi vaša soproga stopila na to pot?

Po moje je samo želela vplivati na stvari, ki se ji zdijo pomembne. Na primer: pravice otrok, na večje financiranje znanosti, večja vloga žensk pri odločanju ... Hitro spoznaš, da če želiš kaj spremeniti, je lažje preko funkcije. Kmalu je jasno, da je za majhne premike treba ogromno truda. Birokracija je enormno učinkovita v svoji neučinkovitosti. Recimo, ko sem bil študent na filozofski fakulteti, smo zahtevali klopi na hodnikih. To se je uresničilo šele po petindvajsetih letih študentskih zahtev. Štrajki zahtevajo tudi hitrejše reševanje takih preprostih zagat.

V vaši pesmi »Konc« pojete o tem, da se tako ali tako nikoli nič ne zgodi oziroma spremeni.

Pri tem je šlo za študentske demonstracije v davnih sedemdesetih, ko ni bilo nobenega odmeva ne novice. Zdaj pride vsaj do medijev, četudi ne vodi v spremembe. Kakih tristo se nas je zbralo, šli smo po sedanji Slovenski, potem pa smo srečali falango miličnikov. Ti so zahtevali razhod, pa smo se uprli. In so zakorakali proti nam s ščiti in pendreki. Veš, da jih nismo počakal!

Kako vaši dijaki spremljajo aktualno politično dogajanje? So družbeno angažirani?

So, kriza jih je malo predramila. Posebej, če jih primerjam z generacijo pred desetimi leti, ko so bili popolnoma nezainteresirani. Na vprašanja, zakaj se ne zanimajo za politiko, zakaj se ne upirajo, so mi odvrnili, da jim nič ne manjka. In res je bilo tako. Njihove želje so bile uresničene. Svet uresničenih želja pa, kot pravi že Lacan, nikakor ni naravno stanje.

Govorimo o generaciji, ki je danes povprečno stara okoli trideset let.

To je generacija, ki je navajena zahtevati, ne pa protestirati. Čisto so na primer šokirani, ko jim avto ne »vžge«. Današnja mladina se že zaveda, da obstaja svet zunaj tvoje sobe. Recimo glasba Siddharte je glasba prejšnje generacije: občutja najstnika, ki v svoji sobi premišljuje o sebi in o tem, kar prodira skozi špranje. Izraža slutnje o svetu zunaj. V kasnejših ploščah že vstopa realna »ona«. No, ko pridejo še otroci, se človek začne zanimati za družbo, saj želi, da bi njegov otrok nekje odraščal. Zato so najbolj angažirani prav mladi starši, imajo energijo, moč in razloge. In ti so zdaj stari tam okrog trideset -štirideset, kajne?

Pod neko novico je spletni komentator napisal, da ste »car«, saj ste piflarjem vedno dajali slabe ocene, njemu pa odlično, ker sta potem še pol ure klepetala. Ne marate tako imenovanih »piflarjev«?

(smeh) Vsak "mulc" misli, da je poseben in edinstven. Kar je po svoje čisto res. Včasih daš dobro oceno nekomu, ker potrebuje spodbudo. Vsak mlad človek rabi potrdilo in uspeh, zato da ve, da je. Zato družba je. Da se opazimo, sprejmemo grajo in hvalo ter živimo in delamo tako, da nam ne bo nerodno pred zanamci. Zato tudi demonstriramo. Vse, kar se gremo, je neke vrste nova reformacija Slovenije. Samo še 95 tez nabijemo na vrata skupščine ...