Medtem ko nekatere občine niso ničesar organizirale, pa so se druge kljub okrnjenemu programu odločile za izpeljavo. V Ajdovščini se je Miklavž tako letos preselil na splet ter otroke v soboto zvečer nagovoril prek družbenega omrežja. Enako so se odločili v Kranju.
Dobrodelne občine
Nekatere občine so se sicer odločile, da bodo sredstva, ki bi jih namenile predprazničnemu dogajanju, podarile v dobrodelne namene.
V novogoriški občini so Splošni bolnišnici Franca Derganca v Šempetru že donirali 5000 evrov za nakup medicinske opreme za zdravljenje covidnih bolnikov. Na Ptuju bodo sredstva za ognjemet in protokolarne namene namenili za obdarovanje ranljivih skupin, otrok, starejših in uporabnic varne hiše. Za dobrodelnost se je odločila tudi občina Gornja Radgona.
Miklavž otroke obdaruje s sadjem in slaščicami
Sv. Miklavž oziroma sv. Nikolaj, ki je bil škof v Mali Aziji in je umrl v prvi polovici 4. stoletja, je vse od 11. stoletja postajal zelo priljubljen svetnik tako na območjih, kjer se je razširilo vzhodno krščanstvo, kot na območjih z zahodnim krščanstvom. Po legendah je bil velik čudodelnik in učinkovit zavetnik šolarjev in študentov, mornarjev in brodnikov, ponekod tudi splavarjev, mlinarjev, žagarjev in drvarjev.
Na predvečer svojega godu sv. Miklavž s spremstvom hodi od hiše do hiše in prinaša pridnim otrokom darila, porednim pa šibe. Otroke na Slovenskem tradicionalno obdaruje s sadjem in slaščicami. V sprevodu ga običajno spremljajo tudi angeli ali parklji.
Po izročilu so otroci darila prejeli zvečer, ko so odmolili. Kot njegovi najpogostejši spremljevalci nastopijo liki angelov in parkljev, poleg njih pa lahko na posameznih območjih in v različnih obdobjih tudi drugi liki, v okolici Železne Kaple denimo lik pehtre v kožuhu ali starih ženskih oblačilih. Parkljem kot likom hudiča v kožuhih in z verigami največkrat ne dovolijo v hišo. Pač pa zunaj strašijo večje otroke in mlada dekleta, rjovejo in rožljajo z verigami.
Drugje pa otroci na predvečer svetnikovega godu po izročilu pustijo na mizi peharčke ali krožnike in verjamejo, da jim bo sv. Miklavž ponoči v njih pustil pomaranče, suho sadje in sladkarije.
V Sloveniji okoli 100 Miklavžev
Na državnem statističnem uradu (Surs) so ob godu Miklavža postregli s podatki o tem, koliko je v Sloveniji Miklavžev. Tistih, ki jim je tako ime, je 70, tistih, ki se tako pišejo, pa 38. Ime Miklavž je po pogostnosti med moškimi imeni na 826. mestu. Največ Miklavžev se je sicer rodilo do leta 1940, a jih je vsaj pet rojenih tudi po letu 2011.
Največ prebivalcev z imenom Miklavž živi v osrednjeslovenski regiji.
A ne le Miklavža, tudi Parklja je moč spoznati v Sloveniji. Tako se namreč piše 109 prebivalcev. Med prebivalci Slovenije sicer ni nikogar z imenom Miklavž in priimkom Parkelj, so še dodali na statističnem uradu.
Ob tem so pogledali še, kako je z Angeli. In odkrili, da je v Sloveniji 129 ljudi z imenom in 25 prebivalcev s priimkom Angel, največ v obalno kraški statistični regiji. Tudi ime Angel je bilo najbolj pogosto pred letom 1940, štirje s tem imenom pa so bili rojeni po letu 2011.
Danes goduje sv. Nikolaj ali Miklavž, eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov, s katerim je povezano tradicionalno obdarovanje otrok.
O miklavževanju in obdarovanju je tekla beseda v oddaji Nočni obisk na Radio Prvi.
Po številnih mestih po svetu pa so organizirali Miklavževanja, a ob posebnih ukrepih za zajezitev novega koronavirusa. Spodaj si lahko pogledate fotografije iz Švice, Češke in Poljske.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje