Lepotni ideali, izobraževalno-dokumentarni film

Ne samo lep in mlad obraz brez gub, s spočitim pogledom in nasmehom, ampak tudi močno, zdravo in izklesano telo, so podobe, ki jih danes srečujemo na plakatih, družbenih omrežjih in v revijah. Lepotni ideali niso nič novega, pojavljali so se v vsakem zgodovinskem obdobju. Umetnostna zgodovinarka Nadja Zgonik razlaga: "Prvi lepotni ideal je utelešen v kipu, ki ga je upodobil Poliklej v 4. stol pr. n. št. in z njim določil telesna razmerja med posameznimi deli telesa. Poudaril je, da je lepo telo simetrično in da morajo biti med posameznimi deli telesa prava razmerja."

Foto: TV Slovenija
Foto: TV Slovenija

Še pred 200 leti so močnejše, z oblinami polno žensko telo slavili kot simbol plodnosti in lepote, danes pa na plakatih in reklamah kraljujejo vitka, mišičasto oblikovana telesa. Plastični kirurg Uroš Ahčan pravi, da definicija univerzalne lepote ne obstaja, saj se časovno in krajevno spreminja. Tako je bila v preteklosti, denimo, porjavela polt simbol nižjega sloja (saj pripadniki višjega sloja niso delali na poljih, sonce pa bi jim tako porjavilo polt), danes pa velja zmerno porjavela koža za lepo in privlačno. Prav tako se lepotni ideali razlikujejo tudi na različnih kulturnih območjih: v nekaterih kulturah so prakse, kot so podaljševanje vratov, povezovanje stopal in luknjanje ušesnih mečic, simbol lepega in privlačnega, spet drugje iščejo lepotne ideale v drugačnih podobah.

Foto: TV Slovenija
Foto: TV Slovenija

Kakšni pa so lepotni ideali danes, kdo jih določa in kdo jih sploh lahko dosega? Kot poudarja dr. Ahčan, "danes lepotne ideale narekuje industrija, ki ima v ozadju vplivneže in vplivnice z velikim številom sledilcev". Prav dostopnost idealiziranih podob, ki krasijo različna družbena omrežja, pa tudi dostopnost lepotnih posegov številne spodbujajo, da skušajo doseči idealizirano, težko dosegljivo telesno podobo. In kje je ob tem meja pretiranega ukvarjanja s svojim telesom, olepševanja oblin in kdaj so lepotni popravki dobrodošli, celo nujni? Dr. Ahčan pojasnjuje, da se njegove stranke največkrat odločajo za lepotne popravke zaradi razvojnih nepravilnosti, kot so premajhne dojke, štrleči uhlji, odvečno tkivo in drugih telesnih neskladij. Ob tem pa dodaja pomen temeljitega pogovora pred samim posegom in pomen zavedanja, da je zunanja lepota tudi izraz notranjega dobrega počutja.

Več o lepotnih idealih danes in tudi o razlogih za lepotne popravke smo se z različnimi sogovorci pogovarjali v izobraževalno-dokumentarnem feljtonu in razmišljali o tem, kako drugače se počutimo v svoji koži, če smo bolj zadovoljni tudi s svojim videzom. Zakaj skušamo doseči ideale, čeprav se nam ti vztrajno izmikajo? S strokovnjaki pa smo med drugim iskali odgovor, ali nam lepši videz res ponuja možnost uspešnejšega in nemara celo srečnejšega življenja.

Družbeni fenomeni: Lepotni ideali, izobraževalno-dokumentarni film