Metulji v trebuhu (ko si zaljubljen, je vse lepo); poezija (ko v njej nepričakovano odkriješ sebe); smeh porednih vezalk (Pa zakaj bi morale vse stvari imeti smisel?); polž na solati (ker je življenje prelepo, da bi ga prehitel); regrat sredi betona (ker me spomni, da je vse mogoče); vrata (ker vodijo drugam); nasmeh (ker se širi brez meja); objem (ker sta zanj potrebna dva); prijazni natakarji (ker šele z njimi čaj na mizi dobi svojo pravo aromo); jutro (ker mi daje še eno možnost); dež (ker lahko lenarim brez slabe vesti); ogledalo (ker se lahko nasmehnem sama sebi); domišljija (ker je z njo vse mogoče); tuji jeziki (ker odpirajo vrata v svet); večerna utrujenost (ker vem, da je bil dober dan); drugačnost (ker bi bil brez nje svet dolgočasen); bose noge (ker sem bližje naravi); kovček (ker vem, da me z njim čaka nova pustolovščina); kresničke (ker ti za navdih ni treba pogledati daleč v nebo) ; prazna glavna (saj vem, da sem vse ideje uresničila) ; morje (ker me objame z vseh strani) ; mozolj (edini, ki ga lahko stisnem) ; pečenje kokic (ker se mi zdi, da znam čarati) ...

To je le nekaj izmed 130 odgovorov mladih na vprašanje, kaj me osreči, ki so jih v več kot 20 letih izbrali pri Ljubljanski mreži infotočk (L'MIT) in jih natisnili v obliki raznobarvnih razglednic.

"Projekt Kaj me osreči je zagotovo eden izmed naših najbolj odmevnih projektov, saj mrežo L'MIT mladi največkrat prepoznajo prav po teh karticah. Marsikdo jih zbira že vrsto let in zanimivo je, da so po vseh teh letih še vedno zelo priljubljene, morda prav zato, ker so odgovori mladih iskreni in se z njimi lahko marsikdo poistoveti," je povedala Maša Cvar iz mreže L'MIT. Ta vključuje osem organizacij, ki se ukvarjajo z informiranjem mladih: Društvo ŠKUC, Info center Škuc, ki je koordinator mreže, Zavod MISSS, Mestna knjižnica Ljubljana, KUD Anarhiv, Društvo informacijski center LEGEBITRA, Združenje DrogArt, SLOAM Slovenija ter CSD Ljubljana, Enota Lj. Moste Polje, CONA – Skupnostni programi za mlade. Vsaka izmed organizacij iz vseh prispelih misli izbere šest tistih, za katere meni, da so najzanimivejše, nato pa večkrat izbrane ilustrirajo in natisnejo.

Na spletni strani L'MIT-a je mogoče videti arhiv kartic od leta 2002, a natečaj je nastal že leta 1999, in sicer med mladimi študenti oblikovanja. Nato so leta 2000 ponatisnili štiri motive in dodali dva nova. Od leta 2001 pa natečaj vsako leto poteka na spletu in so k sodelovanju povabljeni vsi mladi, od osnovnošolcev naprej, največ misli pa prejmejo od študentov. A tudi drugi lahko prispevajo: "Vsake toliko odda misel tudi kdo, ki je mlad po srcu, od mladinskih delavcev do učiteljev, ali kdo, ki je naključno zasledil naš natečaj. Veseli smo vsake misli in z veseljem preberemo tudi to, kaj osreči malo starejše."

Razglednice so se skozi leta vizualno spreminjale – zadnja leta za podobo kartic skrbi grafična oblikovalka Nina Urh –, bistvo pa je ostalo enako: mlade povprašati, kaj jih osreči. Forma razglednic je omogočala, da so imele kartice tudi praktično noto, mladi so jih lahko pošiljali naokrog, na ta način pa so dosegle večji krog, kot bi jih sicer.

Kaj je recept, da projekt tako dolgo in uspešno traja? "Recept so mladi, ki iskreno in brez dlake na jeziku povedo, kaj jih osreči ... in seveda zanimive ilustracije, ki s svojo podobo pritegnejo raznoliko občinstvo. Ker imajo kartice že dolgo zgodovino, so nekako kar postale del nekega obdobja, vsi vedo, da kartice izidejo poleti, so pričakovane, in ker so v obliki razglednic, jih marsikdo pošilja prijateljem. So kot neki opomnik, da se tudi sami vsake toliko spomnimo, kaj osreči nas," je odgovorila sogovornica.

Projekt je skozi leta sledil isti rdeči niti, in sicer vključiti mlade v soustvarjanje nečesa trajnega, jih spodbuditi k temu, da razmišljajo pozitivno in da to delijo z drugimi. "Hkrati smo skozi leta prepoznavali kartice tudi kot odličen pripomoček za delo z mladimi v mladinskem sektorju in v šolah. Radi jih imajo tako svetovalni in socialni delavci v šolah, mladinski delavci kot seveda mladi, ki nam večkrat povedo, da imajo na stenah svojih sob nalepljene kartice, ki jih zbirajo že od samih začetkov."

Leta 2019 so izdali serijo osmih razglednic v angleškem jeziku, ki so namenjene predvsem turistom, saj so predvsem poleti prejeli veliko povpraševanja po karticah v angleščini. "Zato smo se odločili, da naredimo serijo za turiste in na ta način omogočimo, da pozitivne misli zapustijo tudi meje Slovenije. Prav tako so kartice v angleškem jeziku primerne za različna usposabljanja v tujini ali med prostovoljci iz tujine, kjer jih lahko uporabimo kot dobro povezovalno orodje."

Kot take so se kartice izkazale tudi v akciji DEOS Centra starejših Notranje Gorice pri Ljubljani Mala pozornost za veliko veselje. V okviru te so zbirali praznična voščila za 21.000 starejših, ki bivajo v domovih in centrih za starejše po Sloveniji. "Mladim smo tako poslali naše kartice, oni pa so jih napisali in poslali v DEOS. Tako smo razposlali več kot 500 kartic Kaj me osreči," je povedala Cvarova.

Kartice vključujejo tudi v promocijska gradiva mreže, ustvarili so koledar in beležke z motivi iz kartic. Eden izmed projektov, v katerega so vključene kartice, je bila tudi družabna igra Kaj me osreči, ki je namenjena mladim in mladinskim delavcem. Igra vsebuje zbirko kartic Kaj me osreči in priročnik z navodili, kako se s karticami lahko igrate. "Namen zbirke iger je podati orodje za delo z mladimi in hkrati mlade spodbuditi h kakovostnemu preživljanju prostega časa," je povedala Cvarova.

Že več kot 20 let iščejo odgovore na vprašanje, kaj me osreči. Kakšen je skupni imenovalec vseh teh odgovorov? "Vsekakor je ta, da domišljija ne pozna meja in da marsikoga osreči nekaj, kar drugega morda ne bi. Prav to je čar kartic, dajo nam vpogled v to, kako različni so si mladi in da je treba vsakega posebej slišati ter da je drugačnost pozitivna, saj dela svet pester in zanimiv. Kljub različnosti pa mislim, da je mladim in tudi vsem drugim skupno to, da nas v življenju osrečujejo majhne stvari, kot so morda objem, pogled v zvezde, jutranja kava, stvari, ki se nam pogosto zdijo samoumevne. Te zgodbe pripovedujejo tudi kartice."

Kaj me osreči v karanteni ...
Nove zgodbe so nastale tudi med karanteno – zadnja serija tako vključuje dopolnitev, vprašanje se je tako glasilo, kaj me osreči v karanteni ... Na kartici sta se znašli naslednji misli: moj pes (ker je vedno ob meni in poskrbi, da narediva nekaj kilometrine); pisarna v domači karanteni (ker si v pižami lahko pripravim kosilo in opravim vse službene dolžnosti).

Bi lahko na podlagi vseh prispelih odgovorov rekli, da so ljudje v času pandemije, ko so čez noč ostali brez veliko stvari, še bolj začeli ceniti majhne stvari? "V času karantene smo prejeli kar nekaj odgovorov. Večkrat se je ponovil odgovor, da mlade osreči videoklic prijateljice, za kar se mi zdi, da lepo nakazuje, da smo si vsi želeli socialnih stikov, vsaj prek videa, če se že v živo nismo smeli družiti. Dve dekleti sta napisali, da ju osrečujejo knjige, saj omogočajo pobeg iz vsakdana in neke vrste potovanje. Verjetno so mladi poskušali iskati načine, da na čim lažji način premagajo neko osamljenost in občutek ujetosti, ki smo ga najbrž vsi začutili med prvo karanteno. Mislim, da je celotna situacija s covidom-19 prinesla zavedanje, da so nam stvari, ki so vsakdanje in jih imamo za samoumevne, lahko v nekem trenutku odvzete. In da jih zato zdaj morda malo bolj cenimo."

Tudi serija za leto 2021 ne bo veliko drugačna, saj epidemija še traja. So pri mreži morda opazili razliko v odgovorih med časom pred pandemijo in časom zdaj? "Opazila sem, da je morda res zadnje čase več misli, ki govorijo o tem, da mlade osrečujejo stvari, dogodki, ki nakazujejo na neki socialni stik, druženje z družino ali prijatelji ter narava, ki številnim predstavlja zatočišče."

Gre za večno vprašanje, kaj me osreči. Ali obstaja skupni odgovor na to, nas je še zanimalo: "Kartice so dokaz, da takega odgovora zagotovo ni. Kolikor je ljudi, toliko je različnih definicij sreče. In prav je, da ima vsak svojo." Iskanje odgovorov, ki številnim narišejo nasmeh na obraz, se tako nadaljuje tudi v prihodnje ...