Ponovna uporaba oblačil rešuje več izzivov sodobne družbe – hiperprodukcijo, hiperpotrošnjo in ‘hiperodlaganje’. Po izkušnjah organizatorjev (na fotografiji Živa Kavka Gobbo, Focus, društvo za sonaraven razvoj; Katja Sreš, Ekologi brez meja; Živa Lopatič, Pravična trgovina Slovenije) se jim najlažje zoperstavimo z zgledom, od tod tudi zamisel in potreba po prvem slovenskem dnevu v rabljenih oblačilih. Foto: Veronika Savnik
Ponovna uporaba oblačil rešuje več izzivov sodobne družbe – hiperprodukcijo, hiperpotrošnjo in ‘hiperodlaganje’. Po izkušnjah organizatorjev (na fotografiji Živa Kavka Gobbo, Focus, društvo za sonaraven razvoj; Katja Sreš, Ekologi brez meja; Živa Lopatič, Pravična trgovina Slovenije) se jim najlažje zoperstavimo z zgledom, od tod tudi zamisel in potreba po prvem slovenskem dnevu v rabljenih oblačilih. Foto: Veronika Savnik

Partnerji projekta Obleka naredi človeka vabijo posameznike in organizacije k zaznamovanju 23. aprila v rabljenih oziroma oblačilih iz druge roke, s katerim spodbujajo k ponovni uporabi oblačil. "Oblecite rabljena oblačila, se fotografirajte in sliko objavite na družbenih omrežjih, da k sodelovanju spodbudite še druge," je pozvala vodja projekta, Živa Lopatič iz Pravične trgovine Slovenije.

V Sloveniji zavrgli 12,3 kilograma oblačil na prebivalca, glavni razlog neuporabnost

Podporo pozivu za več ponovne uporabe je izrazilo že več kot 30 organizacij, podjetij, vzgojnoizobraževalnih ustanov in medijev. V rabljena oblačila bodo odeti učenci, dijaki, študenti in zaposleni, na ta dan pa bodo organizirane tudi izmenjave oblačil, modne revije, oblikovalski izzivi in celo čistilne akcije v rabljenih oblačilih.

Z odzivom so zelo zadovoljni, tako da verjamejo, da je to šele začetek dneva v rabljenih oblačilih. "Verjamemo, da ga bomo ponavljali še naprej, saj super povzema to, kar hočemo doseči. To je, da bi se količina oblačil, ki konča na odpadu, zmanjšala."

Na to so najprej opozorili z raziskavo v okviru projekta Obleka naredi človeka, s katero so želeli ugotoviti, koliko odpadnih oblačil odvržemo v Sloveniji. Raziskava je pokazala, da je bilo v Sloveniji leta 2019 zavrženih 25.079 ton oblačil oz. 12,3 kilograma na prebivalca, kar je nad evropskim povprečjem.

Odprite omare, poglejte, kaj je v njih, in oblačila, ki jih imate notri, ponosite do takrat, ko jih ne morete več nositi, Ko jih ne morete več nositi, če so prevelika, premajhna, jih dajte naprej tistim, ki jih lahko še vedno uporabljajo. Več popravljajte, predelujte, če je to le mogoče. Preden kupite novo oblačilo, se vprašajte, ali ga res potrebujete. Ko ugotovite, da nekaj res potrebujete, potem bi lahko bile prva izbira izmenjevalnice ali pa trgovine z oblačili iz druge roke, šele potem nova oblačila, ki jih lahko dobimo pri prodajalcih. Tudi takrat se je smiselno vprašati, od kod ta oblačila prihajajo, kakšne kakovosti so, in se odločiti za takšna oblačila, ki jih bomo potem nosili dolga leta, ne pa samo za eno priložnost ali dve.

Živa Lopatič

Sledilo je ozaveščanje ljudi z organiziranjem izzivov, kot je: odprimo omare in preštejmo, koliko stvari imamo znotraj. Ugotovili so, da je ključno to, da ljudje sprejmejo možnost, da oblečejo rabljena oblačila kot nekaj vsakdanjega. "Z raziskavo smo ugotovili, da je kljub temu da je vedno več izmenjevalnic in trgovin z oblačili iz druge roke, ki so v Sloveniji še vedno tabutema, zelo majhen odstotek tistih, ki se odločijo, da na ta način pridejo do oblačil. Najbrž je to tudi naša kultura ali pa naš način na splošno, ker do pred nekaj desetletji oblačila niso bila tako zelo dostopna, in zdaj, ko so, si jih enostavno privoščimo več. Gre za počasne spremembe in navade je najtežje spreminjati in tudi mi gremo po tej poti. Kdaj bomo prišli do točke, ko bomo dejansko uporabljali več rabljenih oblačil, pa je težko reči. Si pa tega zelo želimo in ravno temu so namenjene te akcije., kot je dan v rabljenih oblačilih, da bi se te navade mogoče spreminjale malenkost hitreje."

Organizatorji dneva v rabljenih oblačilih, ki je za zdaj svetovni unikat, so želeli pokazati, da je nošenje rabljenih oblačil "kul" in zanimivo, da rabljena oblačila lahko oblečemo za zelo različne priložnosti in tako zmanjšamo količino odpadnega tekstila, ki nastaja. "Poleg tega, da je težava že pri nastajanju oblačila v smislu izkoriščanja ljudi in okolja, je zelo velika težava tudi to, da je odpadnega tekstila ogromno in da odpadni tekstil, ki ga nihče več ne uporablja, konča večinoma na odpadih in v sežigalnicah. Želimo si, da bi se količina odpadnega tekstila precej zmanjšala. Če želimo to doseči, je prva stvar, ki jo moramo storiti, to, da podaljšamo življenjsko dobo oblačil, ki jih nosimo. Če to storimo že za zelo kratek čas, samo za tri mesece, imamo že lahko velik vpliv na okoljske izpuste, se pravi precej zmanjšamo ogljični odtis."

Dan v rabljenih oblačilih sicer poteka v okviru Tedna modne revolucije oz. Fashion Revolution Week, ki poteka po vsem svetu. Izbira dneva se je zdela naravna izbira, je pojasnila sogovornica.

Nosilci projekta Obleka naredi človeka  pozivajo k sistemskim spremembam, ki bodo spodbudile ponudbo kakovostnejših oblačil z manjšim negativnim vplivom na okolje in družbo ter prispevale k zmanjšanju količin odpadnih oblačil. “Pri nas je še zelo živ spomin na kakovostna oblačila, ki so jih izdelovala tudi slovenska podjetja. Ta nikdar niso bila poceni, so pa uporabna in v uporabi še danes. Prav ta odnos si želimo ponovno spodbuditi z dejavnostmi, ki jih pripravljamo in izvajamo v okviru projekta Obleka naredi človeka,” razlaga Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine v Sloveniji, in nadaljuje: “Med drugim pripravljamo tudi dan v rabljenih oblačilih, ki ga bomo zaznamovali 23. aprila, ko vas bomo pozvali, da odprete svoje omare, pobrskate po njih ter si nadenete  izmenjana, podedovana ali drugače rabljena oblačila.” Najučinkovitejši način zmanjšanja odpadkov je namreč prav podaljšanje življenjskega cikla oblačila. Foto: Veronika Savnik
Nosilci projekta Obleka naredi človeka pozivajo k sistemskim spremembam, ki bodo spodbudile ponudbo kakovostnejših oblačil z manjšim negativnim vplivom na okolje in družbo ter prispevale k zmanjšanju količin odpadnih oblačil. “Pri nas je še zelo živ spomin na kakovostna oblačila, ki so jih izdelovala tudi slovenska podjetja. Ta nikdar niso bila poceni, so pa uporabna in v uporabi še danes. Prav ta odnos si želimo ponovno spodbuditi z dejavnostmi, ki jih pripravljamo in izvajamo v okviru projekta Obleka naredi človeka,” razlaga Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine v Sloveniji, in nadaljuje: “Med drugim pripravljamo tudi dan v rabljenih oblačilih, ki ga bomo zaznamovali 23. aprila, ko vas bomo pozvali, da odprete svoje omare, pobrskate po njih ter si nadenete izmenjana, podedovana ali drugače rabljena oblačila.” Najučinkovitejši način zmanjšanja odpadkov je namreč prav podaljšanje življenjskega cikla oblačila. Foto: Veronika Savnik

"Gre za teden, ki se pripravlja vsako leto od l. 2013, ko se je zgodil kolaps tekstilne tovarne Rana Plaza v Bangladešu, ki je pod sabo pokopala več kot 1000 ljudi, več kot 2500 je bilo ranjenih. To je bila velika katastrofa v tekstilni industriji, ki je zbudila svetovno javnost in usmerila pozornost na težave, ki nastajajo pri nastajanju oblačil oz. uvozni industriji. Te katastrofe se spominjamo vsako leto na 24. aprila. Da se dejavnosti ne dogajajo samo na en dan, po vsem svetu poteka Teden modne revolucije, ki se mu pridružujemo tudi v Sloveniji. V okviru tega smo se letos odločili, da poudarimo, da moramo podaljšati življenjsko dobo oblačil in zato dan v rabljenih oblačilih v petek, 23. aprila. 22. aprila pa je dan zemlje, za katerega vemo, da potekajo različne dejavnosti, zato da bi spremenili določene navade, ki bi vodile k temu, da bi se naš planet manj uničeval. K temu spada tudi modna industrija oziroma odpadna oblačila."

Premiki v tekstilni industriji se sicer dogajajo, je nadaljevala sogovornica in dodala, da je tekstilna industrija v tem trenutku tudi v ospredju Evropske unije. Letos so tako predstavili smernice za pripravo strategije in zakonodaje, ki bo iz tega sledila na evropski ravni, v katero bo vključeno tudi to, da se tekstilna industrija mora spremeniti. Živa Lopatič opozarja, da se mora "spremeniti na način, da se poveča transparentnost v oskrbovalnih verigah, da se zaščitijo človekove pravice in okolje v celotni oskrbovalni verigi. Da se bodo začeli delati izdelki iz tekstila, ki bodo trajali dlje, ki ne bodo imeli tako kratke življenjske dobe in pri katerih se bo upoštevalo tudi to, kaj se bo s tekstilnimi izdelki dogajalo po tem, ko bodo enkrat šli ven iz uporabe. Zahteva se uporaba že rabljenih materialov, se pravi krožna ekonomija itn. Vse to se pripravlja in tekstilna industrija bo eno izmed prvih področij, na katerih se bodo te stvari urejale in bo veljala za vzorčno področje za ureditev drugih področij."

Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

V okviru projekta Obleka naredi človeka pozivajo k sistemskim spremembam, ki bodo spodbudile ponudbo kakovostnejših oblačil z manjšim negativnim vplivom na okolje in družbo ter prispevale k zmanjšanju količin odpadnih oblačil. Kakšni so njihovi predlogi oziroma kako bi želeli, da se stvari v prihodnje odvijajo? "Vsekakor si želimo, da bi zakonodaja podprla dobre prakse, da bi podprla na kakršen koli način predelavo ali popravila; da bi se zahtevala večja transparentnost pri izdelavi tistih oblačil, ki prihajajo po normalnih oskrbovalnih verigah; da bi bilo več tega vključeno v zelena javna naročanja, se pravi, da bi tisti na državni ravni, ki kupujejo razne tekstilne izdelke, bolj upoštevali merila, da so oblačila narejena na način, da čim manj škodujejo ljudem in okolju; da bi bile spodbude za tiste, ki te stvari delajo dobro, ki že delajo oblačila oz. tekstilne izdelke iz certificiranih materialov, da bi se jim pomagalo, da se lahko še hitreje razvijajo in da dosežejo večje število kupcev."

Prvi slovenski dan v rabljenih oblačilih

Koronačas opozoril na ranljivost najšibkejših v tekstilni industriji
Kot je povedala Živa Lopatič za konec, je zdravstvena kriza pokazala na neenakost med trgovskimi verigami oziroma velikimi trgovci pri nas v Evropi in Severni Ameriki v primerjavi z državami proizvajalkami, ker so se prekinile pogodbe, ustavila so se naročila in tudi tiste stvari, ki so bile že naročene in proizvedene, niso bile plačane. Ceno so plačali prav tisti, ki jo plačujejo že tako ali tako ves čas, se pravi delavci v državah, kjer oblačila nastajajo, je še dodala. "Tako so nastali izgredi, ki jih imamo v Mjanmaru, ki so zelo povezani z neplačevanjem delavcev, z neizpolnjevanjem pogodb. V Indiji in Bangladešu je ogromno delavcev, ki so ostali brez plačila, brez nadomestil za izgubo delovnih mest. Pokazala se je ranljivost najšibkejših v oskrbovalni verigi tekstilne industrije."