Eden izmed njih je Vinko Novak, ki se je izučil za glasbilarja v tovarni Melodija v Mengšu. Izdeloval je kitare, citer pa ni poznal, saj so bile po letu 1952 kot nemško glasbilo umaknjene iz glasbenih šol.

"Prišel je neki Avstrijec v Melodijo in prinesel stare citre," se spominja Vinko Novak. "Mojster jih je prinesel v delavnico k meni in rekel: To boš pa ti popravil! Sem rekel: Mojster, kaj je pa to za en inštrument."

Mojster je rekel, da jih bo že popravil, saj je glasbilar. Vinko je glasbilo vzel domov, kjer ga je preučil in tudi popravil. Citre so ga prevzele. Potem mu je stare citre prinesel Miha Dolžan in ga prosil, naj naredi nove. Vinko je izziv sprejel: "Miha Dolžan jih ima, moje prve citre."

Ko je tovarna Melodija propadla, je Vinko začel doma izdelovati citre. Za izdelavo enih potrebuje ves mesec. Zanimivo pa je, da nanje ne zna igrati: "40 let sem delal kitare in jih tudi ne znam igrati. Ampak znam jih pa uglasbiti, povedati, ali je dobra ali ni dobra. Ravno tako pri citrah."

Rad pa igra na lajno in po tem ga marsikje poznajo. Citre pa postajajo spet vse bolj priljubljene. "Vsako leto se vidi med otroki, pa tudi med odraslimi, da je zadeva popularna in se več ljudi odloča za igranje citer, pa tudi navsezadnje, da so koncerti obiskani," je povedala Damjana Praprotnik, voditeljica skupine citrark društva Lipa iz Domžal.

Večina naših priznanih citrarjev igra na Vinkove citre.