Plišasti medo (1973):
Plišasti medo (1973): "Bil sem darilo nečakinji za prvi rojstni dan. Do njenega četrtega leta sem bil večji od nje, vendar je to ni motilo in me je vsako jutro vzela s sabo v trgovino po marendo. Takrat sem bil Pupa, in sem bil brez ušes in v njenih oblekicah. Pozneje sva vsako leto kampirala v šotoru na koncu njive pri noni, čuval nas je Sultan, tribarvni mali mešanček, ki je rad lajal na poštarja. Kopali smo se v bazenu, narejenem iz gumenjaka. Nato sem se preselil v sobo, na polico nad posteljo. Ko je šla študirat, me je vzela s sabo. Dobil sem novo obleko in copatke in preživel deset let v Ljubljani. Nato sem se vrnil na polico nad posteljo, čeprav ni več živela tam." Foto: Katarina Brešan

"Starejši se boste ob pogledu na igrače vaše mladosti spomnili svojih otroških dni, starši boste lahko otrokom morda najboljši vodniki po razstavi, otroci pa boste lahko s spoznavanjem starejših igrač in predvsem družabnih iger morda računalniške igrice zamenjali za partijo namizne igre," je o razstavi povedala kustosinja Tina Poljšak, ki je skupaj s kustosom Davidom Kožuhom avtorica etnološke razstave, na kateri so predstavljene različne igre in igrače iz prejšnjega stoletja.

Kot je dodala Poljšakova, je rdeča nit razstave "mogoče ravno v tem, da obiskovalci vidijo stare igrače ter da jih morda lahko navdušimo za igranje starih iger". Prvotna ideja o razstavi je nastala ob premišljevanju, kateri predmeti so takšni, da lahko starši oziroma stari starši otrokom ob njih razlagajo svoje izkušnje, otroštvo itd. Nadaljevanje razstave je nastalo, ko sta združila moči oba omenjena muzeja in pripravila sodelovanje, ki si ga zdaj želita razširiti tudi na druge muzeje in s tem zbrati zgodbe igrač v vsej Sloveniji.

Šahovske figure, narejene iz kruha (Rim, 1942/1943):
Šahovske figure, narejene iz kruha (Rim, 1942/1943): "V drugi svetovni vojni so ljudje v koncentracijskih taboriščih in zaporih umirali tudi od lakote. Me smo nastale v zaporu v Rimu. Da so nas lahko izdelali, so se odrekli nekaj kosom kruha. Človeškost jim je pomenila več kot hrana." Foto: Katarina Brešan

Razstava je razdeljena na več sklopov. "Na razstavi so predstavljene igrače, starejše od 50 let, ročno izdelane igrače, dekliške in fantovske igre, "nevtralne" igrače za najmlajše, konstrukcijske igrače, igrače za slepe in slabovidne ter videoigre do leta 1989. Prav med videoigrami je mogoče odigrati partijo igre Pong, ki je primerna tudi za najmlajše obiskovalce. Med igrami ne smemo pozabiti na namizne in družabne igre, ki smo jih povezali tudi z unikatno družabno igro: Spoznavanje naravne in kulturne dediščine med sodelujočima muzejema. Ta zemljevid si avtorja želiva razširiti na sodelovanje med vsemi slovenskimi muzeji," je načrte za naprej razkrila Poljšakova.

Pomembno vlogo pri razstavi imajo obiskovalci, saj so prispevali svoje igrače in igre. "Že ob dogovoru za gostovanje smo vedeli, da si želimo v projekt vključiti tudi širšo javnost. Ampak nam je zbiranje igrač malo onemogočilo letošnje stanje. Poleg posameznikov, ki so predmete darovali, smo želeli v sam nastanek razstave vključiti tudi šolske otroke in njihove stare starše. Še vedno si želimo sodelovanja in s tem obiskovalcu ponuditi možnost soustvarjanja razstave."

"Kljub epidemiji novega koronavirusa so prijatelji muzeja, aktivno jih je sodelovalo deset, darovali svoje predmete z zgodbami, ki dajejo razstavi prav posebno osebno noto," je še povedala Poljšakova. Največ so prejeli namiznih in lesenih igrač, avtomobilčkov ter Kinder figuric. Med najstarejše predmete spadajo namizne igre šah ter lesene kocke, ki spadajo v obdobje časa druge svetovne vojne.

Razstavo so odprli 10. septembra, igrače pa bodo na ogled do 13. oktobra. Foto: Notranjski muzej
Razstavo so odprli 10. septembra, igrače pa bodo na ogled do 13. oktobra. Foto: Notranjski muzej

Vsaka generacija ima za "svoje" nekatere igrače in igre, ki jih prejšnja ali poznejša ne poznata, in ravno omenjena razstava je odlična priložnost, da se mlajše generacije spoznajo z "igrami naše mladosti". Kakšne pa so glavne razlike med igračami danes in nekoč, je za konec pojasnila kustosinja: "Največje razlike so v materialih, iz katerih so igrače danes izdelane. Plastika nekoč ni bila v uporabi, zato so tudi stare pločevinaste igrače zaradi svoje vzdržljivosti še danes zelo lepo ohranjene. Razlika pa je seveda tudi v tem, da so otroci nekoč imeli manj igrač, kar posledično pomeni, da so tistih nekaj igrač bolj čuvali."