Navade in običaji pustovanj, ki so nasledili staroverske prakse, so bili lahko tudi parodije, smešenja nekdanjih obredov in likov. Foto: BoBo
Navade in običaji pustovanj, ki so nasledili staroverske prakse, so bili lahko tudi parodije, smešenja nekdanjih obredov in likov. Foto: BoBo

Nekateri menijo, da je pust del nekdanje folklore, ki je sicer imela globoke in smiselne korenine, pred časom, ko je dobila sodobno preobleko, pa je postala zelo površinska in ima za posledico razbrzdanost in pijančevanje.

Pustne šege in navade so v preteklosti različne posvetne in cerkvene oblasti poskušale zatreti. Nekateri pričajo, da so to denimo v 17. stoletju poskušali doseči jezuiti, a so se na koncu vseeno strinjali z določenimi šegami in uprizarjanji porok, v naslednjem stoletju pa so bila denimo nekaj časa ponekod prepovedana pustovanja na prostem, medtem ko so bili pustni plesi dovoljeni, manj znano pa je, da so iz nekaterih predmodernih obredov, nove institucionalne verske prakse smešila stare navade varovanj. S tem zavedanjem ali brez njega slovenska pustna dediščina ostaja pestra in bogata.

Tokrat so v oddaji Sledi časa spregovorili o nekaterih vidikih pustnih praznovanj z nekoliko drugačnimi pogledi na cerkljansko laufarijo. Magda Tušar se je pogovarjala z etnologinjo, magistro Adelo Pukl iz Slovenskega etnografskega muzeja in poklicala arheologa, zgodovinarja in etnologa ter trikratnega doktorja znanosti Andreja Pleterskega.

Sledi časa – Pustovanje