Foto: TV SLO, zajem zaslona
Foto: TV SLO, zajem zaslona

Pomorstvo je od nekdaj veljalo za tradicionalno moški poklic. Leta 1947, ko sta se Sava Kaluža in Jolanda Mažer vpisali v novo nastalo Pomorsko trgovsko akademijo v Kopru, sta ne le orali ledine, temveč tudi podirali tabuje. Bili sta pionirki v pravem pomenu besede.

Foto: TV SLO, zajem zaslona
Foto: TV SLO, zajem zaslona

"Avantgardni in pa zelo moderni po eni strani. Po drugi strani pa zelo ženstveni, vedno moderno oblečeni, in kar je pokazala raziskava, prisotni pri zgodovinskih dogodkih, v katere je bila vključena tedanja Jugoslavija," je povedala Nadja Terčon, avtorica knjige Sava in Jolanda.

Po končanem študiju sta se obe vkrcali na ladjo in zapluli po svetovnih oceanih. Najprej kot pripravnici. Sava pozneje tudi kot poročnica. Jolanda je na primer devetkrat prečkala Atlantik. "Pravo življenje pomorščakinje je spoznala prav na teh čezoceankah. Prej je mogoče bolj idealizirala to življenje, ampak potem je ugotovila, da zna biti kruto pa tudi veliko osamljenosti," je povedala Alida Mažer, hči Jolande Mažer.

Obe sta pluli le nekaj let, nato je tedanja jugoslovanska oblast ženskam prepovedala vkrcanje na ladje. "In ona je bila zelo razočarana zaradi tega, ker si je želela, da bi šla spet na ladjo, ampak nikakor tega vkrcanja ni dobila, tako da se je potem pritožila na izvršni svet in tudi sami Jovanki Broz je pisala pismo," je povedala Tamara Kaluža, hči Save Kaluža.

Minilo je še kar nekaj let, preden je bilo ženskam ponovno dovoljeno pluti na čezoceankah. Danes je to težko dojeti, a bili so drugi časi. Časi neustrašnih Save in Jolande.

Zgodba prvih pomorščakinj