V Sloveniji priljubljenost balkanske glasbe narašča zaradi glasbenih oddaj oziroma programov, kot je Zvezde Granda, ki ga uspešno producira Lepa Brena. Foto: Osebni arhiv
V Sloveniji priljubljenost balkanske glasbe narašča zaradi glasbenih oddaj oziroma programov, kot je Zvezde Granda, ki ga uspešno producira Lepa Brena. Foto: Osebni arhiv

Tukaj ni samo tipično balkanska glasba, kar imamo radi mi južnjaki, ampak tudi takšna, ki jo imajo radi Slovenci.

Obiskovalka kluba Danijela
false
Peđa Medenica je nova zvezda mlajše generacije ljubiteljev balkanskih turboritmov. Foto: Klub Palatium

Slovenci imajo radi poskočne pesmi. Takoj sem dojel, da jim niso všeč počasni ritmi. Hočejo, da poka!

Peđa Medenica, pevec

Poznega sobotnega večera smo se znašli v enem od ljubljanskih nočnih klubov nedaleč od središča Ljubljane, kjer je prešerno razposajena mladina nestrpno čakala na nastop srbske popzvezde Peđe Medenice. "Živimo na Dunaju, prihajamo pa iz Srbije. Za vikend smo se prišli zabavat sem," nam je med gnecanjem pri vhodu odgovorila skupina fantov.

Iz obrobja v središče
Če je pred nekaj leti balkanska popularna glasba veljala za manjvredno, marginalno sceno, ki so jo poslušali zgolj ostareli jugonostalgiki, priseljenci in njihovi potomci v lokalih na robu Ljubljane, pa danes glasbeni ritmi Jelene Karleuše, Mileta Kitića, Lepe Brene in številnih drugih pevcev privabljajo predvsem mlajšo generacijo. "V Sloveniji nimamo hoditi kam drugam kot v Club Palatium," nam pojasni Danijela. "Tukaj ni samo tipično balkanska glasba, kar imamo radi mi južnjaki, ampak tudi takšna, ki jo imajo radi Slovenci."

Umetno krzno in bleščice
Visoke pete, razgaljena koža in široki nasmehi so prepoznavni znak gruče udeleženk balkanskih turbofolkovskih zabav, kamor v zadnjih letih zahaja vse več Slovencev. "Rada imam vse, kar je balkanskega," je z žarom na obrazu komentirala Ula, ki je nočni klub obiskala v družbi prijateljic.

Balkanski žur
Če so kulturne prepreke med republikami nekdanje Jugoslavije nekoč rušili bendi, kot so Ekatarina Velika, Električni orgazam in Partibrejkers, je konec devetdesetih let prejšnjega stoletja stopil v ospredje nov fenomen, imenovan "balkan žur". Ta je v zadnjih letih postal najbolj razširjen vir zabave. "Ni važno kdo si, kako si oblečen. Jaz se z vsakim družim, ne opredeljujem, kdo je kdo," je dodala plavolasa Tamara.

Na silvestrovanje v Beograd
In nismo dolgo čakali, ko je plesišče pod odrom razvnel prepoznaven zvok narodnjakov. Mladostniki, ki so se prerivali pod odrom, so v zanosu peli refrene. "Slovenci imajo radi poskočne pesmi. Takoj sem dojel, da jim niso všeč počasni ritmi. Hočejo, da poka," je svojo publiko komentiral glavni zvezdnik večera Peđa Medenica. 36-letni poppevec iz Bačke Palanke pravi, da je Ljubljana eno izmed njegovih najljubših mest, zato se vanjo pogosto vrača.

Pevci narodne, turbofolk ali kot ji pravijo ustvarjalci sami, balkanske popglasbe imajo torej svoje zvesto občinstvo tudi pri nas – še posebej pred novoletnimi prazniki, ko bodo mnogi ljubitelji tovrstnih ritmov romali v srbsko prestolnico.

Tukaj ni samo tipično balkanska glasba, kar imamo radi mi južnjaki, ampak tudi takšna, ki jo imajo radi Slovenci.

Obiskovalka kluba Danijela

Slovenci imajo radi poskočne pesmi. Takoj sem dojel, da jim niso všeč počasni ritmi. Hočejo, da poka!

Peđa Medenica, pevec
NaGlas z Jeleno Proković
NaGlas z Jeleno Proković