Škocjanske jame so bile na Unescov seznam svetovne dediščine vpisane 28. novembra leta 1986, deset let pozneje pa je bil ob osamosvojitvi sprejet zakon o regijskem parku Škocjanske jame, ki je določil tudi upravljavca območja – javni zavod Park Škocjanske jame.

Leta 1999 so bile Škocjanske jame vpisane tudi na seznam mednarodno pomembnih mokrišč, s čimer so postale prvo podzemno mokrišče v skladu z merili, določenimi za podzemeljske hidrološke sisteme v skladu z Ramsarsko konvencijo. Leta 2004 je bilo območje jam sprejeto v svetovno mrežo biosfernih območij v okviru programa Človek in biosfera, pod okriljem Unesca.

Zavarovano območje parka meri 401 hektar, vplivno okoli 45.000 hektarjev, zajema celotno porečje reke Reke in se razprostira v šestih občinah. Razgibanost parka ustvarjajo soteska, ponori in jame ter vrsta udornih dolin ter kraško površje. Bogata geodiverziteta ustvarja pogoje za izjemno biotsko raznovrstnost – pestrost živalskih in rastlinskih vrst.

Četrt stoletja raziskav

Od ustanovitve parka so po besedah ministrstva za okolje in prostor v javnem zavodu opravili vrsto raziskav, vrednotenj, obnov, dokumentiranj in izvedli številne uspešne projekte, ki so pripomogli k ohranjenosti, prepoznavnosti in ugledu zavarovanega območja v Sloveniji, predvsem pa tudi med svetovno javnostjo.

Petindvajset let je ustvarilo tudi več dobrih parkovnih praks. Ena najuspešnejših in najprepoznavnejših je zagotovo naravovarstveni pristop obnove in upravljanja Škocjanskega jamskega sistema tako pod površjem zemlje kot tudi na površju.

V Parku Škocjanske jame poleg širše javnosti vsako leto izobražujejo tudi mentorje šol, jamske vodnike in študente ter dijake raznovrstnih šol po Sloveniji, pa tudi širše. Nastopajo na številnih konferencah in so člani mednarodnih organizacij.

Veliko priznanje je, kot so poudarili na ministrstvu, izkazala tudi Evropska vesoljska agencija, ki je skupaj s Parkom Škocjanske jame na Krasu izvedla usposabljanje astronavtov z vsega sveta v posebnih razmerah "neznane teme".

Kilometri urejenih pešpoti in kolesarskih stez povezujejo naravo in kulturno dediščino zavarovanega območja in privabljajo obiskovalce od blizu in daleč. Za ogled so označili in uredili več naravnih vrednot, so ob obletnici še poudarili na ministrstvu.