Slovenska planinska pot se začne v Mariboru, poteka čez Pohorje in se prek Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp in predalpskih hribovij spusti na Kras ter se konča na Debelem rtiču ob Jadranskem morju.

Označena je s splošno oznako planinskih poti v Sloveniji – s Knafelčevo markacijo in dodano številko 1. Omenjena pot je s svojim nastankom spodbudila tudi nastajanje drugih planinskih obhodnic, ki se danes množično razprostirajo po vsej državi, pojasnjujejo na Planinski zvezi Slovenije.

Gre za najdaljšo in najbolj priljubljeno vezno pot v Sloveniji ter eno najstarejših v Evropi in svetu. Prav po njenem zgledu so se podobne poti uveljavile tudi drugod po svetu, čeprav so ji sprva očitali, da ne ustreza planinstvu.

Nastala je na pobudo Ivana Šumljaka, idejnega in operativnega snovalca, ki jo je sprva poimenoval magistrala, a je že ob odprtju leta 1953 dobila ime Slovenska planinska transverzala, ki se je nato leta 1991 preimenovala v Slovensko planinsko pot.

Doslej jo je uspešno prehodilo že več kot 10.000 planincev, med njimi največ Slovencev, našteli pa so tudi precej pohodnikov iz nekdanje Jugoslavije in nemško govorečih dežel. Zaslediti je mogoče tudi Izraelce, Avstralce in Američane.