Alžirija, ki se s svojimi 32,9 milijona prebivalcev razprostira na 2,3 milijona kvadratnih kilometrov, je ogromna država z eno najlepših obal na svetu, s prelepo gorato notranjostjo in številnimi puščavami ter z eno najprivlačnejših prestolnic na svetu, a obenem ostaja skorajda neraziskana. Zakaj turisti še niso odkrili tega arabskega dragulja, se sprašujejo pri Guardianu.

Zaradi krvave zgodovine in napadov Alžirija neodkrita
Ni bilo vedno tako, saj so premožni viktorijanci v 19. stoletju svoje zime zelo radi preživljali v Alžiriji, a moderni časi niso bili tako prizanesljivi do te nekdanje francoske kolonije. Tudi za standarde od vojne prežete Afrike je zgodba Alžirije grozljiva. Nasilni konec francoskega kolonializma, državljanska vojna v 90. letih, ki je zahtevala več kot 200.000 življenj, in številni teroristični napadi, ki hromijo življenje v državi, so bili in so še alžirski vsakdan.

Pomisleki pred obiskom Alžirije so povezani predvsem z varnostjo, saj je alžirska turistična industrija, že tako močno okrnjena, popolnoma izginila ob izbruhu državljanske vojne leta 1992. Zadnja leta so se razmere sicer umirile, a je popotnikov z nahrbtniki še vedno izjemno malo, po nekaj ugrabitvah turistov leta 2003 pa morajo biti, tako piše Lonely Planet, popotniki še posebej pozorni in pazljivi. A je pomanjkanje turistov v Alžiriji pravzaprav škoda, saj je Alžirija ena najočarljivejših držav v severni Afriki in strah za življenje ni vse, kar država ponuja.

Alžirija predstavlja spoj tradicije in sodobnosti
S svojimi feničanskimi, rimskimi, bizantinskimi, otomanskimi, berberskimi in francoskimi koreninami je Alžirija živahna mešanica kulture, arhitekture, literature, umetnosti, botanike in geografije, ki jo zaznamujejo številne vonjave in začimbe ter odlična kulinarika, kolonialne stavbe in otomanske palače. Alžirci so, tako pravijo pri Guardianu, izjemno prijetni in prijazni ljudje, ki so pripravljeni pomagati na vsakem koraku, prestolnico Alžir pa so zaradi njene lepote poimenovali kar severnoafriška bela gospa.

Alžir predstavlja živahno kombinacijo tradicije in sodobnosti, kjer se kolonialna preteklost združi s sodobnim duhom. Eden izmed biserov alžirske prestolnice je trdnjava Casbah, ki spada pod Unescovo kulturno dediščino in je pravzaprav mesto v malem, ki se razprostira na hribu in spušča proti morju. Tam je mogoče najti stavbe in številne mošeje iz 17. stoletja, trdnjava pa je imela ključno vlogo tudi med bojem za alžirsko neodvisnost med letoma 1954 in 1962, saj je bila središče načrtovanja napadov Nacionalne osvobodilne fronte (FLN) proti Francozom.

Tudi neobizantinska katedrala Notre Dame D'Afrique (naša afriška gospa) je nujna postojanka ob obisku Alžira, popotniki pa še posebej omenjajo napis v notranjosti cerkve, "naša afriška gospa, moli za nas in za muslimane", saj naj bi predstavljal zlitje muslimanskega in krščanskega sveta.

Alžirci so navdušeni nad maloštevilnimi turisti
Vsi prebivalci Alžira svoj prosti čas zelo pogosto preživljajo ob obali, zato je to za turiste idealen kraj, kjer lahko spoznavajo tamkajšnje prebivalce. Kot so zapisali pri Guardianu, so Alžirci navdušeni nad peščico gostov, ki jih obiščejo, in zato zelo gostoljubni. Obenem je sprehod ob obali tudi odlična priložnost za občudovanje ribiških hišic, ki pravzaprav stojijo pod gladino morja in kjer so ljudje nekoč živeli ob boku morskim valovom.

Med Unescovo kulturno dediščino spadata tudi regiji Tassili N'Ajjer in Hoggar, ki ležita v bližini mesta Tamanrasset in kjer je še vedno zelo živahna plemenska skupnost. Tam vsakdanjega živžava, tako zelo poznanega številnim arabskim državam, ni in popotniki si lahko resnično odpočijejo.

Alžirijo v krempljih drži predsednik Bouteflika
Če bi se Alžiriji uspelo rešiti iz krempljev predsednika Abdelaziza Bouteflike, ki Alžirijo vodi že od leta 1999, in ekstremistične manjšine, ki skupaj s predsednikom vlada državi, bi lahko po mnenju Guardiana Alžir postal San Francisco države in odlično izhodišče za potovanja po veličastnih puščavah, gorah in obalah, s kakršnimi se lahko pohvali le redka država.

Pri Lonely Planetu so pred kratkim zapisali, da se turisti počasi le vračajo v Alžirijo, a je število popotnikov v Alžiriji še daleč od ogromnega števila popotnikov, ki se zgrinja v sosednja Maroko in Tunizijo. Kljub temu nekaj tamkajšnjih turističnih agencij organizira popotovanja, ki se osredotočajo predvsem na Alžir, rimske ostanke in Saharo na jugu ter tako Alžirijo odpirajo zunanjemu svetu.

Camus: Alžirija me je naučila ljubezni brez meja
Alžirijo je oboževal tudi francoski pisatelj Albert Camus, ki je svoje najbolj poznano delo, Tujca, postavil prav v Alžir. Za Alžirijo je prav Camus zapisal, da je tam tako lepo, da ga je naučilo pomena veličasnosti in ljubezni brez meja. "Alžirija ima najasnejšo luč, kar jih je, in nujno rabi turiste, da jo vidijo, spoštujejo in ji s tem, da jo spoznajo, pomagajo iz njene sence," so končali pri Guardianu.