Čeprav so bili Kartažani (Punci) semitskega izvora, so imeli podobno »mešano« ureditev kot grške mestne države in rimska republika: monarhične, oligarhične in demokratične prvine so nastopale skupaj. Državna ureditev je bila sužnjelastniška monarhija. Foto: MMC RTV SLO
Čeprav so bili Kartažani (Punci) semitskega izvora, so imeli podobno »mešano« ureditev kot grške mestne države in rimska republika: monarhične, oligarhične in demokratične prvine so nastopale skupaj. Državna ureditev je bila sužnjelastniška monarhija. Foto: MMC RTV SLO
Kartagina je bila največje trgovsko mesto v Sredozemlju. Njeno gospodarstvo je temeljilo na pomorski in kopenski trgovini, intenzivnem poljedelstvu in obrti. Trgovala je s kovinami, kovinskimi izdelki, s slonovino, tekstilom in krznom, z lončevino, živili in s sužnji. Foto: MMC RTV SLO
Punce je z njihovimi predniki Feničani najbolj povezovala religija. Glavni bog je bil Baal Hammon, glavna boginja pa Tanit, boginja plodnosti. Foto: MMC RTV SLO

Tako bi lahko na kratko opisali zgodovino Kartagine, ki so jo leta 814 pr. n. št. na območju blizu današnje prestolnice Tunizije (Tunisa) ustanovili Feničani iz Tira. Po mitologiji naj bi nastanek mesta podprla feničanska kraljica Didona.
Eden najbolj znanih Kartažanov Hanibal
Kartagina je v tistem času veljala za zlato mesto, ki je načelovalo 300 manjšim mestecem v zahodnem Sredozemlju v 5. stoletju pr. n. št., je veljala za središče feničanskega sveta. Na vrhuncu moči, ko je imela na svoji strani vsa feničanska območja v Severni Afriki in obale jugovzhodne Španije, je štela od 3 do 4 milijone prebivalcev.
Eden najbolj znanih Kartažanov je bil vojskovodja in državnik Hanibal. Bil je sin Hamilkarja Barke. Živel je pred dvaindvajsetimi stoletji, stoletje po Aleksandru Makadonskem in stoletje pred Cezarjem. V času prve punske vojne je komaj devetleten že spremljal armado, v okviru katere je njegov oče odšel v Španijo. Kartagina je takrat v boju z Grki, ki so jih podprli tudi Rimljani, izgubila svojo provinco Sicilijo. Livij poroča, da je Hanibal po tedanjem porazu ob darovanju bogovom z roko na žrtvovani živali sveto prisegel, da ne bo nikoli pozabil, da je Rim smrtni sovražnik njegovega ljudstva.

Nepozaben pohod s sloni čez Alpe
Hanibal še danes slovi pred vsem po svojem velikem vojaškem pohodu čez Alpe, ki je v antičnem času veljal domala za nemogočega. Presenečenje, ki ga je s tem pripravil nepripravljenim rimskim sovražnikom, mu je prineslo eno največjih antičnih vojaških zmag. Na Apeninskem polotoku je vztrajal 16 let, a Rima ni nikoli zasedel.

Pozneje je Hanibal padel na svojo lastno zvijačo, saj je podoben pohod proti Kartagini izvedel tudi rimski general Scipio Mlajši. Kartagina in Hanibal sta bila tedaj poražena, Rim pa je Feničanom naložil gromozansko visoko vojno odškodnino. Hanibal je moral pobegniti v Bitinijo (današnjo Turčijo).


Kartagina cvetela tudi pod vodstvom Rimljanov
Poslednji udarec je Kartagina doživela leta 146 pr. n. št., ko so Rimljani Punce dokončno premagali. Zlato mesto je bilo takrat precej porušeno, a so ga Rimljani zaradi ugodne lege na novo razvili. V 2. stoletju n. št. je tako znova pridobilo pomen in je postalo drugo največje mesto zahodnega dela rimskega imperija.


V tistem obdobju so nastale tudi Antonijeve terme. Tipično rimsko kopališče (največje zunaj samega antičnega mesta Rim) je začel graditi Hadrijan, gradnjo pa je dokončal Antonious.


Po prihodu Arabcev od mesta ostale le ruševine
Ko so območje v sedmem stoletju n. št. zavzeli arabski osvajalci, so mesto porušili in v njegovi bližini ustanovili ter razvili Tunis, novo prestolnico območja. Danes so ruševine Kartagine, še zlasti term, ki jih je v objektiv lovil tudi MMC, priljubljena turistična točka


Marjetka Nared