Rajske plaže in palme - le delna slika Mauritiusa. Foto: EPA
Rajske plaže in palme - le delna slika Mauritiusa. Foto: EPA
Umorjena učiteljica Michaela McAreavey je bila na otoku na medenih tednih. Foto: EPA

A slika je bila povsem drugačna konec tedna v Belfastu na Irskem, kamor je v petek priletelo letalo s truplom Michaele McAreavey. Mlado učiteljico so v njeni hotelski sobi v luksuznem hotelu Legends, kjer je s soprogom preživljala medene tedne, zadavili trije tatovi, ki jih je presenetila. Truplo je odkril njen soprog.
Zločin je močno okrnil idilično podobo otoka. A to ni bil osamljen primer in za tiste, ki živijo tam, nobeno presenečenje. Nasilni kriminal je namreč v zadnjih letih v porastu in za otok, ki ga najpogosteje opisujejo kot "raj na Zemlji", je z Mauritiusom veliko narobe. K težavam precej prispevajo alkohol, mamila in revščina.
Lažna podoba
Turisti, ki obiščejo otok, pravega Mauritiusa najverjetenje ne bodo nikdar videli. Večina od njih bo bivala v enem izmed 40 luksuznih hotelov in ne bo nikdar zapustila hotelske posesti, saj bodo raje lenarili na plaži, plavali v Indijskem oceanu, igrali golf, uživali v vodnih športih ali se sproščali v centrih dobrega počutja. Tudi tisti v cenejših hotelih najverjetneje ne bodo zašli daleč stran od plaže, tako da ne bodo nikdar dobili vpogleda v hudo revščino, ki vlada na večini otoka.
Turizem je res prinesel sem tuj kapital, a ni nujno, da je razvoj pozitiven. Ko je avtor članka prvič prišel na otok leta 1994, je potreboval štiri ure, da je prevozil 60 kilometrov od severa do juga otoka, v tako slabem stanju so bile ceste. Na otoku je bila le ena restavracija s hitro prehrano, Pizza Hut v prestolnici Port Louis. A takrat se je dalo sredi noči hoditi po ulicah Grand Baieja, takrat glavnega turističnega mesta, brez strahu, da bi vas kdo napadel. Lahko ste klepetali z domačimi fanti brez strahu, da bi vas oropali ali še kaj hujšega.
Kot noč in dan
Ko se je avtor leta 2006 vrnil, je naletel na korenito spremenjen otok. 60 kilometrov je resda prevozil v manj kot dveh urah, zrasla so nakupovalna središča, restavracije s hitro prehrano in nebotičniki (leta 1994 je bil v veljavi še zakon, po katerem je bila prepovedana gradnja zgradb, višjih od treh nadstropij), a v že v prvih tednih dopusta so ga z dekletom napadli in oropali na poti na jutranjo plavanje v Flic en Flacu, še enem turističnem središču.
Kako in zakaj se je to zgodilo? Analiza ni lahka, dobiti statistiko kriminala od mauricijskih oblasti pa je skorajda nemogoča naloga, ker bi lahko imela negativen vpliv na turizem, eden glavnih virov dobička za otok. A v prvih 62 dnevih leta 2010 je bilo na otoku umorjenih sedem ljudi, ob tem pa so poročali še o desetih primerih nasilnih zločinov, vključno s tistim, ko je trojica moških, oborožena z revolverjem in mačetami, oropala neke francoske turiste. Večina nasilnih zločinov sicer zagrešijo Mauritiuščani nad rojaki, a nekateri si za tarče izberejo tudi turiste.

Grozljivi zločini
Septembra lani so v nasadu sladkornega trsa našli truplo sedemletne Samuelle Martin, ki jo je njen stric posilil in živo zažgal. Mesec dni za tem so zaprli nekega moškega, ki je posilil in ubil dveletnico. In novembra je Serino Calou umoril 17-letnega fanta in posilil njegovo dekle na javni plaži.
Večino teh nasilnih dejanj lahko pripišemo velikim težavam z alkoholom, ki pestijo otok. Mauritius ima težave tudi z zlorabo opiatov in je uvrščen kar na peto mesto svetovne lestvice njihove uporabe na prebivalca. Tam gojeno marihuano kadijo po vsem otoku.

Poleg tega so ZDA Mauritius izpostavile tudi kot kraj za otroški spolni turizem: tam naj bi trgovali s 26.000 otoki, ki zagotavljajo posel. Lani so poročali o 4.000 primerih zlorabe otrok. Nacionalni problem so tudi samomori. Primer umora Michaele McAreavey je vsaj malo osvetlil še temno plat "rajskega" otoka.