Bajta Kropar’ca velja za prvo večjo namestitev v turistično sicer zaspani Kropi, ki bo skušala zaustaviti in v kraju zadržati močan tok migracij dnevnih gostov. Foto: Teja Tomažič
Bajta Kropar’ca velja za prvo večjo namestitev v turistično sicer zaspani Kropi, ki bo skušala zaustaviti in v kraju zadržati močan tok migracij dnevnih gostov. Foto: Teja Tomažič

Bajta Kropar’ca je tako prva večja namestitev v turistično zaspani Kropi, ki bo skušala v kraju zadržati močan tok migracij dnevnih gostov.

Po pričakovanjih in glede na osebno navdušenje lastnika se bo tudi nova namestitev specializirala za kolesarski segment gostov. Matija Blažič namreč verjame, da je za resen razvoj turizma in tudi za konceptualen razvoj kraja ključno dejstvo, da ima turistični ponudnik jasno vizijo, koga nagovarja s svojo ponudbo.

Bajta Kropar’ca bo cenovno dostopnejša, kar je olajšanje glede na trend po pandemiji, ki je cene namestitev ponekod dvignil v nebo. Nagovarjala bo radovedne, a ne nujno premožne goste, ki iščejo aktivni oddih, s poudarkom na kolesarjenju in pohodništvu. Na sliki Matija Blažič, ki je s prenovo hiše postal največji ponudnik namestitev v Kropi, ob njem pa kolesarske legende Tadej Valjavec, njegov sin Erazem in Martin Hvastja. Foto: Teja Tomažič
Bajta Kropar’ca bo cenovno dostopnejša, kar je olajšanje glede na trend po pandemiji, ki je cene namestitev ponekod dvignil v nebo. Nagovarjala bo radovedne, a ne nujno premožne goste, ki iščejo aktivni oddih, s poudarkom na kolesarjenju in pohodništvu. Na sliki Matija Blažič, ki je s prenovo hiše postal največji ponudnik namestitev v Kropi, ob njem pa kolesarske legende Tadej Valjavec, njegov sin Erazem in Martin Hvastja. Foto: Teja Tomažič

"V Ribnem imamo vsako jutro množico najmanj petdesetih kolesarjev in veselje jih je gledati. Nasploh v turizmu zagovarjam specializacijo, še posebej zato, ker z našo namestitvijo nismo v centru znane turistične destinacije. Če imaš hotel ob obali blejskega jezera, potem si lahko privoščiš, da si hotelir za vse. Če pa si na obrobju, je pomembno, da delaš z glavo, da veš, koga želiš imeti za gosta, in da veš, koga vabiš k sebi domov. Jaz investiram premišljeno. Investiram v kraje, kjer se turizem šele razvija – tam lahko uspem s svojo idejo, s konceptom in ne z goro denarja."

Bajta Kropar’ca pomeni za kraj in širšo okolico nov veter razvoja. V Kropi se namreč turistična ponudba razvija stihijsko, prepočasi in premalo ambiciozno. Kot da se turizem med domačini in v lokalnem gospodarstvu (še) ni prepoznal kot ekonomska priložnost, ampak zgolj kot "nekaj za na lepše". Kaja Beton, direktorica Javnega zavoda za turizem in kulturo Radovljica meni, da je nova namestitev izjemno dobrodošla in pomembna tudi v luči prizadevanj Javnega zavoda, da se turistična ponudba decentralizira, in da se posledično zmanjša odvisnost od priliva gostov z Bleda, Radovljice in večjih mest.

"Kropa je v svojem razvoju turizma zelo specifična. Ima kar nekaj težav z dostopnostjo, saj javni prevoz s Kropo še ni dobro urejen. Kraj je, kljub izjemni kulturni dediščini, zaspal v svoji promociji. Zato upam, da se bomo skupaj z novim namestitvenim ponudnikom lahko tesneje povezali in tudi s pomočjo domačinov naredili korak naprej. Tako mesto kot tudi širša okolica Lipniške doline obeta in verjamem, da bomo o Kropi v prihodnje še slišali."

Bajta Kropar’ca bo cenovno dostopnejša, kar je olajšanje glede na trend po pandemiji, ki je cene namestitev ponekod dvignil v nebo. Nagovarjala bo radovedne, a ne nujno premožne goste, ki iščejo aktivni oddih, s poudarkom na kolesarjenju in pohodništvu.

“Če imaš hotel ob obali blejskega jezera, potem si lahko privoščiš, da si hotelir za vse. Če pa si na obrobju, je pomembno, da delaš z glavo, da veš, koga želiš imeti za gosta, in da veš, koga vabiš k sebi domov.” Tako razmišlja Matija Blažič o pomembnosti specializacije v turizmu. Foto: Teja Tomažič
“Če imaš hotel ob obali blejskega jezera, potem si lahko privoščiš, da si hotelir za vse. Če pa si na obrobju, je pomembno, da delaš z glavo, da veš, koga želiš imeti za gosta, in da veš, koga vabiš k sebi domov.” Tako razmišlja Matija Blažič o pomembnosti specializacije v turizmu. Foto: Teja Tomažič

"Opažam, da je Kropa še v povojih, kar se tiče sistematičnega razvoja turizma. Upam, da bomo z našo naložbo spodbudili še koga, da se bo lotil turizma in ponudil spremljevalne storitve, doživetja, predvsem pa si želim bolj ambiciozne gostinske ponudbe."

Da, celovite turistične ponudbe (za zdaj) v Kropi še ni. Kovaški muzej v Klinarjevi hiši že dve leti deluje okrnjeno, ker čaka na sredstva za temeljito obnovo. Prva faza (obnova strehe) je sicer uspešno zaključena, potrebna pa je še obnova stavbe in muzeja. Načrtuje se obnova parka in nova družinska pot po Kropi, katere trasa je prav v bližini novo obnovljene Bajte Kroparce. Je pa dejstvo, da kroparski turizem brez podpore občine Radovljica ne bo zaživel. Iz kabineta župana so nam sporočili, da občini turizem predstavlja eno najpomembnejših panog, še posebej glede na dejstvo, da so kraji v širšem območju Krope in Radovljice del turistično uspešnega in prepoznavnega območja Julijskih Alp.

"Imamo dobre ponudnike, razvoj turizma pa je tudi v strateških dokumentih opredeljen kot izjemno pomemben. V občini si želimo enakomernega razvoja turizma, in to preko daljšega časovnega obdobja. Priložnosti za razvoj v prihodnje vidimo prav na podeželju. Radovljica se že odlično razvija, večja in težja naloga bo oživljanje in turistični razvoj nekoliko bolj odmaknjenih krajev, kot sta Kropa in Kamna Gorica. Zato še posebej pozdravljamo novo investicijo v Kropi."

Foto: Teja Tomažič
Foto: Teja Tomažič

Sicer pa Krope ne smemo jemati samo kot spomeniško zaščitenega trškega jedra s tipičnimi fužinarskimi hišami in z močno kovaško preteklostjo. Kropa ima dobre možnosti tudi za bolj ambiciozen razvoj aktivnosti v naravi in to na širšem območju (premalo znane) Lipniške doline. V prihodnje naj bi na območju lokalnega smučišča v Kamni Gorici uredili kolesarski park. Kamna Gorica pa, mimogrede, velja za slikovito kovaško vasico pod Jelovico, ki se je je zaradi številnih vodnih kanalov in mostičkov prijel naziv Male Benetke.

Foto: Teja Tomažič
Foto: Teja Tomažič

Preko Jelovice gre skozi Kropo ena izmed osmih turnokolesarskih poti v Sloveniji, ki povezujejo kraje in naravo na območju Radovljice, Begunj, Lipniške doline, Žirovnice in Bleda. V letošnjem letu pa so se tudi priključili na daljinsko kolesarsko pot Slovenia Green Gourmet Route. Ta skozi lokalno gastronomijo, pohodništvo in kolesarjenje povezuje destinacije z znakom Slovenia Green ter tako Kropo preko Jamnika povezuje s Kranjem in Radovoljico.

Prav tako se prebuja tudi festivalsko dogajanje, saj se letos 6. avgusta iz radovljiškega parka v dvorano Kulturnega doma Kropa seli koncertna opera Traviata, v izvedbi učencev poletne šole maestra Georga Pehlivaniana. Orkester bo kot prvi po več kot petdesetih letih zaigral v posebnem prostoru pod odrom.

V tem času v Kropi poteka Festival gledališča, prvi konec tedna v juliju pa Kropa vabi na Kovaški šmaren. In še dodatna spodbuda za vse, ki želite raziskovati te konce – v Kropi so med 15. junijem in 15. septembrom vsako sredo dopoldan brezplačna vodenja po starem trškem jedru.

V Kropi so med 15. junijem in 15. septembrom vsako sredo dopoldan na voljo brezplačna vodenja z vodnikom po starem trškem jedru, ki je že vse od leta 1952 spomeniško zaščiteno. Edinstvena arhitekturna podoba pomembnega kovaškega središča pripoveduje zgodbe fužinarskih in kovaških družin. Poseben pečat Kropi dajejo tudi vodne zapornice in pragovi na deročem potoku Kroparica, bajer spodnje fužine in edinstvena kovačnica žebljev imenovana Vigenjc Vice. Foto: Jošt Gantar
V Kropi so med 15. junijem in 15. septembrom vsako sredo dopoldan na voljo brezplačna vodenja z vodnikom po starem trškem jedru, ki je že vse od leta 1952 spomeniško zaščiteno. Edinstvena arhitekturna podoba pomembnega kovaškega središča pripoveduje zgodbe fužinarskih in kovaških družin. Poseben pečat Kropi dajejo tudi vodne zapornice in pragovi na deročem potoku Kroparica, bajer spodnje fužine in edinstvena kovačnica žebljev imenovana Vigenjc Vice. Foto: Jošt Gantar