Analize med člani združenja hotelirjev kažejo skrb vzbujajoče trende že skoraj leto dni. Foto: Pixabay
Analize med člani združenja hotelirjev kažejo skrb vzbujajoče trende že skoraj leto dni. Foto: Pixabay

"Sploh ne najdem besed, kako grozno je," je za STA izjavil predsednik Združenja hotelirjev Slovenije Gregor Jamnik. "100-odstotno smo odvisni od državne pomoči. Ne ustvarjamo nobenega denarnega toka, nobenih prihodkov. Povračilo fiksnih stroškov je delno, pa še pri tem si moramo pomagati sami, šele nato nam lahko učinkovito pomaga država. Tistim, ki so zaradi dolžine krize izčrpali vsa svoja denarna sredstva, tudi država ne more pomagati," je orisal stanje.

Po njegovih informacijah še nekako najbolj shajajo hotelirji v Ljubljani, delno tudi zato, ker so pandemijo dočakali v precej dobri finančni kondiciji. Drugje po državi pa je stanje bistveno slabše in nekateri hoteli v Mariboru so že morali zapreti svoja vrata oziroma so pristali v rokah bank upnic.

Prenovljeni hotel Slon, je bil predlansko sezono skoraj povsem zapolnjen, zdaj pa sameva večina sob. Foto: Žiga Koritnik
Prenovljeni hotel Slon, je bil predlansko sezono skoraj povsem zapolnjen, zdaj pa sameva večina sob. Foto: Žiga Koritnik

"Ne vemo, kaj se bo zgodilo, ko država ne bo več pomagala, tega nas je strah," je opozarjal Jamnik. Po njegovem mnenju je hotelirstvo v Sloveniji trenutno na respiratorju, in strah ga je, kaj se bo zgodilo, ko bo država respirator odklopila. "Številk, ki smo jih videli leta 2019, najverjetneje ne bomo videli v tem desetletju," je še dodal.

Grajenje v praznino

Ob vsem tem se zaradi začetka projektov pred pandemijo v Ljubljani gradijo še dodatni hoteli, ki bodo še povečali konkurenco na trgu v Sloveniji. Jamnik zato svari pred cenovno vojno in nižanjem cen ponudbe, ki bi lahko določene kakovostne ponudnike pokopala in uničila dolgoročno hotelirsko ponudbo. "Zlasti nad mestnim poslovnim turizmom so zbrani črni oblaki," je ponazoril.

Letošnja poletna sezona pa je seveda še najbolj negotova. Po eni strani je povpraševanja veliko, saj ljudje komaj čakajo na potovanja, a po drugi strani bodo omejitve to najverjetneje večinoma preprečile.

Dodatno vprašanje je vprašanje precepljenosti, kjer, kot je poudaril Jamnik, ni ključna le naša precepljenost, ampak tudi precepljenost v drugih državah, od koder bi gostje lahko prišli v Slovenijo. "Ljudje se bodo na pot odpravili, če se bodo počutili varno in če jim ne bo treba plačevati velikih zneskov za PCR-teste. Obstaja velika nevarnost, da bo letošnja sezona mnogo slabša kot lanska, pa je bila že lanska slaba."

Kriza je najhuje prizadela hotelirje v vzhodni Sloveniji. Foto: Radio Maribor/Mond/FB
Kriza je najhuje prizadela hotelirje v vzhodni Sloveniji. Foto: Radio Maribor/Mond/FB

"Hoteli niso vir okužb"

Jamnik je obžaloval, da vlada ne razume, da so hoteli lahko ob upoštevanju ukrepov popolnoma varno odprti. Ob tem je navedel primer Hrvaške, kjer so hoteli na obali celo zimo lahko gostili domače goste in veliko lažje preživeli. "Za mestni turizem to ne bi bila rešitev, drugi pa bi lahko vsaj za konce tedna dobro živeli ali si pokrivali določene fiksne stroške, ki so v hotelirstvu zelo visoki, ne glede na to, ali gostiš goste ali ne," je spomnil.

"Poudarjamo, da bo potrebna dolgoročna pomoč države turizmu, če ga želimo obdržati. In mislim, da ga hočemo obdržati, saj je naš nacionalni ponos in identiteta. In čeprav ustvarjamo nizko dodano vrednost, ustvarjamo zelo veliko delovnih mest," je na koncu še dodal Jamnik in izrazil prepričanje, da vlada razume, da lahko delovna mesta ohranimo zgolj ob ohranitvi zdravih podjetij.