Pot je eden izmed rezultatov več kot petletnega projekta PoLJUBA, v okviru katerega so bili v dobrih petih letih trajanja projekta na skupno 177 ha zemljišč izvedeni številni ukrepi za obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov ter nekaterih najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst na Ljubljanskem barju.

Pot je primerna za obisk peš ali s kolesom. Obiskovalci se lahko ustavijo na osmih postajah, ki so opremljene z različnimi interpretacijskimi orodji in urbano opremo. Prav tako je vsaka postaja opremljena s QR-kodo, preko katere so na voljo zvočna besedila ter posnetki nekaterih predstavljenih vrst. Pot lahko obiščete individualno ali pod strokovnim vodstvom vodnika JZ KPLB.

V okviru projekta so pripravili tudi program za izvedbo naravoslovnih dni za osnovnošolske in srednješolske skupine.

Ohranjanje narave in okolja prva prioriteta
Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic je ob odprtju poti poudaril, da ohranjanje narave in okolja v današnjem času postaja prva prioriteta. Da se je ta projekt financiral s sredstvi kohezijskega sklada, je odraz odgovorne politike do okolja. Pri tem sta imela ključno vlogo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ter ministrstvo za naravne vire in prostor.

Boštjan Koritnik, podžupan Mestne občine Ljubljana, je povedal, da se po zadnjih statistikah kar 66 odstotkov Ljubljančanov vsaj dvakrat tedensko ukvarja s športom in rekreacijo, želeli pa bi si, da bi bil ta delež še višji, zato bo nova Pot med jelšami več kot dobrodošla pridobitev.

Državni sekretar na Ministrstvu za regionalni razvoj in kohezijo Marko Koprivc je v nagovoru poudaril, da se tako Ljubljana kot država zavedata pomena ozelenitve bivanjskih okolij ljudi, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja na eni strani in izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti na drugi strani, seveda tudi ob upoštevanju prilagajanja podnebnim spremembam.

Andrej Bibič, vodja sektorja za biotsko raznovrstnost na ministrstvu za naravne vire in prostor, pa je pojasnil, da je za ustavitev upada biotske raznovrstnosti ključno izboljšanje življenjskega okolja najbolj ogroženih vrst in habitatnih tipov na terenu. V finančni perspektivi 2014–2020 je bilo prvič omogočeno, da so bili naravovarstveni projekti izvajani samostojno, po neposrednih potrditvah, kar je omogočilo bolj ciljno in učinkovitejšo izvedbo. Ministrstvo pričakuje nadgradnjo uspešnih projektov, ki bodo potrjevani na ta način tudi v aktualni finančni perspektivi.