Avstrijci imajo čut za morbidno. Foto: Reuters
Avstrijci imajo čut za morbidno. Foto: Reuters
Prenovljeni muzej vrata odpira prihodnji teden. Foto: Reuters
Med eksponati so tudi nagrobniki. Foto: Reuters
Novi muzej bo poslej na osrednjem dunajskem pokopališču. Foto: Reuters

Na ogled bo več kot 250 eksponatov, od posmrtnih mask do krst iz različnih časovnih obdobij.

Muzej, ki se razprostira na 300 kvadratnih metrih, dokazuje, da imajo Dunajčani prav poseben, srhljiv in hkrati zabaven odnos do smrti. Nikjer drugje v Evropi niso uprizarjali tako razkošnih pogrebov in nikjer niso pri pogrebih uporabljali bolj grotesknih predmetov kot prav v avstrijski prestolnici.

Avstrijska fascinacija nad smrtjo izvira iz nemške tradicije pogrebov in pogrebnih obredov. Smrt kot del življenja je še danes - podobno kot pred 200 leti - prisotna v priljubljenih pesmih, poeziji in pogrebnih govorih.

V muzeju bodo predstavljeni tako zgodovinski kot sodobni razstavni predmeti pogrebne kulture ter obsežen slikovni in videomaterial v interaktivni obliki.

Od "rešilne budilke" do sarkofagov
Najpomembnejše eksponate, kot so mrtvaški prti in imperialno orožje s cesarskih pogrebov, so prenesli s prejšnje lokacije muzeja, mnogo predmetov pa bo na ogled prvič. Med drugim bodo razstavljeni nekateri predmeti, ki so jih polagali v krsto ob pokojnika, če bi se ta ponovno zbudil.

Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je bil med ljudmi precej pogost strah pred tem, da bi bili pokopani živi. Rešilna budilka naj bi tako začela zvoniti, če bi pokojnik oživel in se v grobu premaknil, bodalo pa so tisti najbolj previdni zaupali zdravniku, da jih je ta pred pokopom za vsak primer še zabodel v srce.

Še danes dobivajo v mestni bolnišnici občasno navodila za smrtonosno injekcijo po smrti, da bi se tako ognili preuranjenemu pogrebu.

Na ogled bodo tudi številne krste, od t. i. varčevalne krste za večkratno uporabo iz 18. stoletja, ki ima na dnu vratca, skozi katera so odvrgli truplo pokojnika v grob, do razkošnih sarkofagov in sedeče krste, ki so jo izdelali po motivu s slike surrealističnega slikarja Reneja Magritta. Ogledati si je mogoče še razkošne črne uniforme in insignije, ki so jih nosili pogrebci ("Pompfüneberer"), pa mrliške vozove, vence, bakle, črne zastave, žare ...

Obiskovalci bodo lahko obenem prek zaslona na dotik poiskali, kje na osrednjem pokopališču (Zentralfriedhof) so grobovi znanih osebnosti, na 13 zaslonih pa se bodo vrteli različni videoposnetki, med drugim tudi s pogreba cesarja Franca Jožefa I.

"Lepo truplo"
Ko je bilo avstro-ogrsko cesarstvo na vrhuncu, so ljudje drago plačevali, da bi se jih spominjali tudi po smrti. Njihova obsesija s "schöne Leiche", "lepim truplom", balzamiranim za žalno slovesnost, jih je gnala v načrtno varčevanje za kar se da veličastno slovo. Še danes večina Dunajčanov izbere pogreb v krsti, manj kot 20 odstotkov pa se jih odloči za upepelitev.

Kot piše ViennaDirect, je bilo na Dunaju v 20. stoletju več kot 80 zasebnih pogrebnih podjetij, ki so tekmovala za pokopavanje preminulih Dunajčanov na enem od kar 52 pokopališč na širšem območju prestolnice. Leta 1951 je bil Bestattung Wien (Pogrebni zavod Dunaj) na Goldegasse v 4. okrožju določen za edini pogrebni zavod v mestu in do zdaj je stavba gostila tudi pogrebni muzej.

Bestattung Wien danes opravi več kot 10.000 pogrebov letno in izdela več kot 25.000 krst za avstrijsko tržišče, čeprav konkurenca prihaja tudi iz drugih držav EU-ja.