V poletnih mesecih se na oddihu in pri raziskovanju narave pogosteje srečamo z živalmi, ki nas lahko pičijo. Nacionalni inštitut za javno zdravje je zato izdal vrsto priporočil glede pikov različnih živali in kako moramo ravnati, če nas pičijo.

Najpogostejši so seveda piki žuželk, ki jih je največ v našem okolju in se najpogosteje približajo ljudem. Sledijo jim piki različnih morskih organizmov, predvsem meduz in morskih vetrnic, najredkejši, a tudi najnevarnejši pa so ugrizi različnih vrst strupenih kač.

Čebelje želo moramo odstraniti

Osji piki so bolj boleči od čebeljih, a osje želo po navadi ne ostane v koži. Na rano po piku položite hladen obkladek. Če nimate ledu, lahko uporabite vrečko zamrznjenega sadja ali zelenjave. Bolečina bo tako manjša, za vnetje pa je priporočljiva uporaba antihistaminske kreme. Za nevtralizacijo kisline osjega pika je učinkovit tudi vinski kis, so pojasnili.

Ob tem pa so dodali, da v nasprotju z osjim čebelje želo ostane v koži, zato ga je treba odstraniti. Pri odstranjevanju je treba biti pozoren, da žela ne stiskamo, saj bo na tak način v organizem prišlo še več strupa. Z nohti ali pinceto želo nežno potegnite ven, nato rano operite s hladno vodo in obložite z ledenim obkladkom, ki ublaži bolečino. Razdraženo kožo pomiri tudi v vodi raztopljena soda bikarbona, ki izniči kislino čebeljega pika. Pomembno je tudi, da ranjeni del telesa hladimo, ker tako bo zatekanja, priporočajo.

Manj boleči, a nadležni in srbeči pa so komarjevi piki. Na NIJZ-ju svetujejo, da se lahko pred njimi med drugim zaščitimo tako, da nosimo svetla oblačila, ki pokrivajo čim večji del telesa, se izogibamo zadrževanju na prostem, ko je aktivnost komarjev največja, uporabljamo sredstva za zaščito pred komarji, preprečujemo vstop komarjev v notranje prostore z uporabo mrež in poskrbimo za okolico ter odstranimo pogoje za razmnoževanje komarjev, kot so zamašeni žlebovi, podstavki za rože in zastala voda v vazah. Pri oskrbi komarjevih pikov so najučinkovitejši geli za pike žuželk ali antihistaminske kreme.

Ugrizi kač so redki, a vseeno bodimo previdni

V naravi nam pot lahko prekrižajo tudi kače, ki pa se izogibajo človeka in praviloma napadejo le, če so ogrožene. Večina pikov kač je v nogo pod kolenom. Značilen znak pika sta vbodni ranici na koži v razdalji od 0,6 do enega centimetra, ki rahlo ali pa sploh ne krvavita. Posledice kačjega ugriza so lahko paraliza dihalnih in drugih mišic ter odpoved ledvic in motnje strjevanja krvi. Lokalno pa se pojavijo bolečine, rdečina in oteklina, ki ji lahko sledita motnja pretoka krvi in limfe ter odmrtje mišičnega tkiva, so pojasnili na NIJZ-ju.

Za preprečevanje kačjega ugriza je zelo pomembno preventivno vedenje: izogibati se je treba nevarnim območjem, še posebej ponoči, ko je večina kač najbolj aktivnih, nenehno je treba opazovati okolico, izbrati pravilno visoko obutev in oblačila.

V primeru ugriza kače je pomembno hitro in pravilno ukrepanje. Rano očistimo s tekočo vodo in razkužilom, ud imobiliziramo in človeku omogočimo mirovanje. Po potrebi mu lahko damo sredstvo proti bolečinam in čim prej organiziramo prevoz v bolnišnico. Ne delamo vrezov v rano in je ne sesamo z usti ali vakuumskimi črpalkami.

Prevez uda nad pikom priporočajo le v primeru ugriza najbolj strupenih kač in če se predvideva, da bo prevoz do bolnišnice trajal dlje kot eno uro. Prevez mora biti dovolj ohlapen, da ne moti oskrbe uda s krvjo. Če je varno, kačo fotografiramo, saj to lahko pomaga pri identifikaciji in odločitvi za ustrezno zdravljenje. Če je bila kača ubita, jo odnesemo s sabo v bolnišnico, svetujejo.

Za poti v zelo odročne predele priporočajo, da imajo pohodniki vedno pri sebi komunikacijsko napravo, s katero bodo lahko hitro poklicali na pomoč.