Skozi stoletja so kovaški šmaren praznovali na različne načine. Tako kot ga praznujejo zdaj, ko k njemu pritegnejo tudi obiskovalce, ga praznujejo zadnjih 25 let. V praznovanje, ki poteka že ves teden, vrhunec pa je danes, so strnili kulturne, športne, etnološke, zabavne in družabne prireditve.

Letošnje praznovanje tako kot v preteklosti zaznamuje dogajanje, ki je povezano z razvojem železarske obrti in industrije v Kropi. Kuhajo oglje, na Jelovici nabrano rudo talijo v kovano železo, kovač v vigenjcu kuje žebelj in umetniški kovač skulpturo, v gostilnah se kuhajo stare kroparske jedi.

Nekdanje življenje Kroparjev je mogoče spoznati tudi v Kovaškem muzeju, vigenjcu Vice ter v muzejski hiši Fovšaritnica. Vrata sta odprli tovarni UKO in Novi Plamen. Predstavljena je nova številka glasila Kovaškega muzeja, ki je tokrat posvečen 70. obletnici odkritja Slovenske peči.

Za otroke potekajo različne delavnice, na voljo so tudi izdelki domače obrti. Poleg tega potekajo tekme v košarki in stare igre. Nastopila bosta Pihalni orkester Lesce in Pihalna godba Vodice.

Leta 1705 so ljudje s pomočjo čudeža dobili upanje, da bo enkrat le bolje

Kot je orisala predsednica Turističnega društva Kropa Metka Kavčič, je bil kraj pod Jelovico stoletja rudarsko, oglarsko, fužinarsko, žebljarsko in tovorniško naselje. Življenje je bilo težko, delavnik je bil dolg, saj je trajal do 16 ur na dan. Zaslužek je bil slab in z njim se je le težko preživelo.

Leta 1705 pa so ljudje s pomočjo čudeža dobili upanje, da bo enkrat le bolje. Tega leta je namreč sedem dečkov našlo podobico Marije milostljivega srca in ji postavilo oltarček. Pozneje so na tem mestu zgradili cerkev sv. Matere božje, ki ji Kroparji rečejo Kapelca. Dan njene posvetitve, 2. julij, je postal praznik kroparskih delavcev – kovaški šmaren.