Za prispevek k planinstvu in Planinski organizaciji je svečane listine prejelo 11 nagrajencev. Podelili so tudi 22 spominskih plaket in tri častne znake PZS-ja. Na zvezi si želijo, da bi svoje znanje delili s še več ljudmi in s tem povečali varnost.
Ž. E. Č.
2. december 2023 ob 15.32
Zadnji poseg: 2. december 2023 ob 22.15 Ljubno ob Savinji - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija
Na Ljubnem ob Savinji je Planinska zveza Slovenije (PZS) s priznanji nagradila najbolj neutrudne planinske prostovoljce. "To je zelo široka paleta planincev, ki prispevajo k razvoju naše organizacije – predsedniki društev, društveni delavci na preostalih nalogah, markacisti, vodniki, alpinisti in še marsikdo, ki prispeva k temu, da se naša dejavnost lahko širi," je za TV Slovenija dejal predsednik PZS-ja Jože Rovan in ob tem poudaril tudi gospodarje koč, ki so nekako zavetišča planincev. Za njihov prispevek k planinstvu in Planinski organizaciji je svečane listine prejelo 11 nagrajencev. Podelili so tudi 22 spominskih plaket in tri častne znake PZS-ja.
V Sloveniji je po zaslugi prostovoljcev več kot 10.000 kilometrov pohodnih poti, kar 400.000 Slovencev pa naj bi redno hodilo v hribe. "Želimo si, da so njihova pota varna. Po eni strani so za to pomembne dobro urejene poti – s čimer pravzaprav nimamo večjih težav, novost je tudi, da nas v zadnjem času finančno podpira tudi država –, po drugi strani pa je za varnost vsak nekako odgovoren sam in za to potrebuje ustrezno znanje," je povedal Rovan.
Za 63.000 članov PZS-ja znanje ni težava, saj imajo za njih organizirana različna izobraževanja. Ker vodniki to znanje širijo, na turah po njegovih besedah praktično nimajo nesreč, zatakne pa se pri vseh preostalih. "Zev med 63.000 in 400.000 je ogromna, težko dosegamo vse ljudi. Naša želja je ponuditi znanje tudi preostalim, saj smo na neki način moralno odgovorni tudi za njih," meni Rovan, ki je poudaril, da je nesreč odločno preveč, med udeleženci v nesrečah pa je skoraj polovica tujcev, ki jih je še težje doseči.
Ena izmed zadnjih akcij PZS-ja je sicer Peš iz dolin do višin. "Planinstvo je, če gledamo ogljični odtis, velik grešnik. Vozimo se do gora, razpasla se je navada, da se peljemo naprej, do zadnjega, najvišjega parkirišča. To želimo spremeniti," je pojasnil predsednik PZS-ja in dodal, da ljudi, kjer je mogoče, želijo usmeriti na javni promet, ali pa jih spodbuditi, da za doseganje izhodišč v dolinah, uporabijo kolesa. "To ne bo jutri, miselnost je težko spremeniti tako hitro, vendar verjamem, da bomo to postopoma dosegli," je še odločno pristavil in spomnil, da so bili slovenski hribi pred leti polni plastične nesnage, da pa so postali čisti, je trajalo približno 20 let.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje