Ker kader vse težje najdejo, delovanje koč po večini zagotavljajo s prostovoljskim delom. Na Planinski zvezi pojasnjujejo, da je pomanjkanje tovrstnega kadra odraz splošnih pocovidnih razmer v družbi.

Planinsko društvo Idrija več kot leto dni išče novega, stalnega oskrbnika koče na Hleviški planini. "V tem času smo organizirali delovanje koče tako, da na Hleviški planini dežurajo upokojenke, članice našega društva," pojasnjuje predsednik Silvij Močnik.

Tudi Planinsko društvo Cerkno z dežurstvi prostovoljcev ohranja delovanje koče na 1585 metrov visokem Poreznu. "Brez ta pravega oskrbnika smo približno že 10 let. Vmes smo enkrat dobili en mlad par, ki sta zdržala samo mesec in pol," je dejal predsednik Ivan Rupnik.
Delo je raznovrstno in pogosto naporno, zato zgolj s prostovoljci ne bo šlo več dolgo, opozarjata predsednika. "Vsak dan smo starejši, vsak dan je težje to početi." "Za zdaj nam to uspeva. Koliko časa bomo pa zdržali, pa na žalost ne vemo še."

Kot poudarjajo na Planinski zvezi, razmere še niso takó kritične, da bi katera od koč ostala zaprta zaradi pomanjkanja ljudi za delo. Po besedah strokovnega sodelavca Dušana Prašnikarja je splošno nezanimanje za delo v kočah povezano s pomanjkanjem kadra v gostinstvu in turizmu. "Sploh v tem pocovidnem času, ko se je del ljudi odločil za neko drugo delo. Gostinstvo je podhranjeno. Tudi v planinskih kočah se občasno dogaja, ali pa se bo morda celo še bolj, da bo tudi nekdo iz tujine delal v planinski koči," pravi Prašnikar.

Razpisi za oskrbnike in pomočnike v planinskih kočah so objavljeni tudi na spletni strani Planinske zveze. Njihovo delo poskušajo popularizirati tudi z izobraževalnimi tečaji za novince.