Triglav so pred 230 leti prvi osvojili Lovrenc Willomitzer, Štefan Rožič, Matija Kos in Luka Korošec. Foto: MMC RTV SLO
Triglav so pred 230 leti prvi osvojili Lovrenc Willomitzer, Štefan Rožič, Matija Kos in Luka Korošec. Foto: MMC RTV SLO
Le malokje srečamo toliko ljudi na planinskih poteh kot pri nas, je dejal Janša. Foto: MMC RTV SLO

Predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar je ob tem dejal, da je leta 1778, ko se je zgodil ta visokogorski alpinistični podvig, kot bi ga poimenovali danes, to pomenilo pomemben pomnik na področju gorskega raziskovanja in osvajanja neosvojenih gora oziroma vrhov. Najvišji slovenski vrh je bil osvojen osem let pred osvojitvijo najvišje evropske gore Mont Blanc in kar 175 let, preden je bil zavzet Mount Everest.

Dodal je, da so Triglav častili številni pomembni možje slovenske kulture in politike, in dodal: "Triglav v vsej mogočnosti še vedno bolj ostaja gospodar zemlje, zraka in morja, torej tudi življenja in upanja. Predvsem nam je Triglav vedno bolj kot svetinja in v največji popolnosti simbol slovenstva."

Zgodovina slovenskega gorništva bo zbrana v planinskem muzeju
Ker je preteklost podlaga za ustvarjanje sedanjosti, se Ekarju še posebno pomembno zdi negovati spomin na zgodovino planinstva. Zato je Planinska zveza Slovenije v Ribčevem lazu postavila znamenje propristopnikom Triglava. "Ti možje najbolj neposredno sporočajo nam in svetu o mogočnosti, trdnosti in pomembnosti gorskih dejanj v preteklosti in sedanjosti slovenskega planinstva, aplinizma in gorništva," je prepričan Ekar. Zato je tudi vesel, da bo kmalu zbrana celotna zgodovina slovenskega gorništva na enem mestu, v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, katerega gradnja se je vendarle začela.

Slavnostni govornik na slovesnosti je bil premier Janez Janša, ki je dejal, da "Slovenci v zgodovini večinoma nismo bili zamudniki in zaradi tega se tudi danes lahko s ponosom uvrščamo v neko razvojno jedro EU-ja in lahko v prihodnosti računamo še na višja mesta". Janša je dodal, da planinarstvo oziroma gorništvo skozi zgodovino še zdaleč ni bilo samo športna dejavnost, in ob tem spomnil, da so bili najboljši planinci, ki so prvi stopili na slovenske vrhove, v glavnem tudi narodni buditelji. Naštel je planince Lovrenca Willomitzerja, Štefana Rožiča, Matijo Kosa in Luko Korošca, ki so se prvi povzpeli na Triglav in katerih mecen je bil Žiga Zois.

A. M.