Muzej na prostem Kolovrat je del Poti miru. Foto: Radio Koper/Mariša Bizjak
Muzej na prostem Kolovrat je del Poti miru. Foto: Radio Koper/Mariša Bizjak

Potem ko sta v prejšnji evropski finančni perspektivi organizaciji iz doline Soče – Fundacija poti miru v Posočju in Posoški razvojni center – v sodelovanju z mnogimi drugimi institucijami izvedli dva velika projekta, v novi finančni perspektivi idejo Poti miru ponovno razvijata in širita prek dveh čezmejnih projektov.

Nov projekt v vrednosti 1,7 milijona evrov, ki bo trajal do oktobra 2026, tokrat povezuje 11 projektnih in 19 pridruženih partnerjev iz celotne Evrope, ki bodo skozi projekt razvijali transnacionalni model upravljanja dediščine prve svetovne vojne.

Slovenski in tuji partnerji so predvsem institucije, ki se ukvarjajo z ohranjanjem, predstavljanjem, raziskovanjem, razvojem ali upravljanjem dediščine prve svetovne vojne in prihajajo z območij, kjer so pred več kot 100 leti potekale različne fronte prve svetovne vojne, danes pa so to predvsem obrobna in obmejna območja.

Med cilji projekta tudi nominacija Evropske Poti miru med Kulturne poti pri Svetu Evrope

Kot so poudarili v Posoškem razvojnem centru, vodilnem partnerju projekta, si v okviru projekta želijo izboljšati upravljanje dediščine prve svetovne vojne tako na lokalnem in regionalnem nivoju, poleg tega pa tudi identificirati in ovrednotiti spomenike dediščine prve svetovne vojne v evropskih državah ter proučiti njihove načine upravljanja.

Skozi projekt bodo preverili možnosti čezmejnega in medregionalnega sodelovanja na področju dediščine prve vojne in različnih zgodovinskih poti ter hkrati testirali izkušnjo partnerjev iz Slovenije in Italije, ki so v zadnjih letih vzpostavili čezmejno kulturno-pohodniško Pot miru od Alp do Jadrana.

Med cilji projekta poudarjajo tudi sodelovanje partnerjev pri pripravi predloga za nominacijo Evropske Poti miru med Kulturne poti pri Svetu Evrope, velika želja pa je tudi umestitev te dediščine na Unescov seznam kulturne dediščine.

"Oba projekta se na neki način ukvarjata s skupnim upravljanjem prostora, Pot miru seveda na področju dediščine prve vojne, EPK GO2025 pa z vprašanjem, kako tesneje povezati dve mesti, dve obmejni regiji ter kako premagovati razdore iz preteklosti ter administrativne ovire, ki onemogočajo skupno načrtovanje prihodnosti," je povedala državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je poudarila, da je Pot miru zelo pomemben del programa Evropske prestolnice kulture.

Partnerji projekta GOV4PeaCE na programu Interreg centralna Evropa so se prejšnji teden prvič srečali v Kobaridu.