Načrt za projekt Oceanix, ki želi ustvariti mesta, odporna proti poplavam, so razkrili že leta 2019, od takrat pa so organizatorji iskali ustrezen kraj, kjer bi zgradili prototipe. Skupina oblikovalcev, arhitektov in inženirjev je končno podpisala sporazum z južnokorejskim obalnim mestom Busan in Habitatom ZN-a, agencijo Združenih narodov za urbani razvoj. Južna obala naj bi bila zaradi višanja ravni morja namreč izjemno ranljiva – zadnjih 10 let se Busan spopada z večjo poplavno škodo kot kateri koli del Južne Koreje, nekateri napovedujejo, da bo slavna mestna plaža Haeundae do leta 2030 izginila.

"Zaradi kompleksnih sprememb, s katerimi se spopadajo obmorska mesta, potrebujemo novo vizijo, v kateri je mogoče, da ljudje, narava in tehnologija sobivajo," je dejal busanski župan Park Heong-joon. Direktorica Habitata Maimunah Mohd Sharif pa je dodala: "Namesto da se z vodo bojujemo, se lahko z njo naučimo živeti v harmoniji."

Velikopotezen načrt za novo oceansko naselbino, katere načrtovanje vodi tudi dansko arhitekturno podjetje Bjarke Ingels Group, bodo začeli uresničevati prihodnje leto, ko se bodo začela dela za prvo lebdečo sosesko. Platforme, ki jih bodo že vnaprej izdelali v tovarnah, nato pa namestili v ustrezen položaj, naj bi se dvigovale in padale skupaj z morjem, tako pa naj bi bilo plavajoče mesto zaščiteno pred morebitnimi poplavami, poroča CNN.

Na nenaseljenih platformah bi lahko postavili lebdeče vetrne turbine in sončne celice

Načrtovano je, da bo vsaka izmed dvohektarskih soseščin dom 300 ljudem. Ti naj bi prebivali v stavbah, ki bodo imele tudi do sedem nadstropij. Več skupnosti naj bi se med seboj s pomočjo prehodov povezalo v večja omrežja, sčasoma pa bi v lebdeči metropoli Oceanix City lahko prebivalo tudi 10.000 ljudi.

V njej bodo tako restavracije in kraji za sproščanje kot tudi delovna mesta in urbane kmetije. Naselbina je sicer mišljena kot samooskrbna – prebivalci bi lahko pridelovali lastno hrano in energijo v zaprtih krožnih sistemih brez odpadkov. Na platformah, ki ne bodo naseljene, bi lahko postavili lebdeče vetrne turbine in sončne celice ali pa bi bile namenjene gojenju bambusa za grajenje novih stavb.

Soseska bi med drugim imela tudi sistem za zbiranje deževnice, po njej pa naj bi se vozila le električna vozila, s preostalimi deli mesta in s celino pa bi bili povezani s pomočjo vodnih taksijev in trajektov na sončne celice. Po besedah Itai Madamombe, soustanoviteljice projekta, naj bi bil prvi prototip dokončan in vseljiv leta 2025, trenutno pa naj bi o podobnih projektih že potekali pogovori z 10 drugimi vladami.moja