Vas Armschlag v pokrajini Waldviertel v severni Avstriji leži na približno 760 metrih nadmorske višine, približno na pol poti med Dunajem in Linzem. Od Ljubljane do tja je dobrih 400 kilometrov. Vas šteje le 35 hiš in ima manj kot 100 prebivalcev.

Zapisi menihov iz bližnjega samostana Zwettl pričajo, da so na območju Waldviertala gojili mak kot zdravilno in prehrambno rastlino že v 13. stoletju. Sivi mak je do leta 1934 celo kotiral na borzi v Londonu. V I. svetovni vojni je gojenje maka popolnoma zamrlo, med II. svetovno vojno pa je bilo celo prepovedano.

Zgodba o maku se je začela pred približno 30 leti, natančneje leta 1989, z idejo vaškega gostilničarja Johanna Neuwiesingerja, da bi velike kmetijske površine posejali z vrtnim makom. Tamkajšnji kmetje so se preživljali s poljedelstvom, pridelovali so predvsem krompir. Lepa romantična pokrajina je ponujala trdo delo, zaslužka pa bore malo. Gostilničar je bil dovolj prepričljiv, da je s svojo idejo o maku navdušil druge kmete. Prej zaspano podeželje je počasi spreminjalo svojo podobo, zaživelo je in zacvetelo. Sredi makovih polj je nastala prava makova vas, ki je svojemu uradnemu imenu Armschlag dodala še ime Mohndorf – makova vas, ki je vsako leto julija ena najbolj barvitih in slikovitih vasic v osrednji Evropi. Makova polja so takrat v polnem razcvetu.

Vrtni mak poznamo rastlino, ki se uporablja kot zdravilo in kot protibolečinsko sredstvo, pa tudi za prehrambne namene in za izdelovanje olja. Starejši se bodo še spomnili, da so utrujeni starši nekdaj dodajali dojenčkom in majhnim otrokom mak v mleko, da so lažje zaspali. Makove glavice namreč vsebujejo snovi, iz katerih se lahko pridelujejo mamila. Sivi mak iz pokrajine Waldviertler pa ima zaradi vremenskih razmer in precejšnje nadmorske višine, na kateri raste, izredno nizko vsebnost teh snovi.

Sivi mak iz Waldviertala je danes zaščiten kot blagovna znamka z geografskim poreklom. Ta tradicionalna sorta je blagega in finega okusa in zelo aromatična, okus spominja na orehe. Jedi, narejene iz sivega maka, lahko jedo tudi ljudje, ki so alergični na oreščke. Mak zraste do višine 1,20 m, barve cvetov so rdeče, bele, rumene, lila in rožnate. Makov cvet ima kratko življenjsko dobo, cveti le en dan. Nikoli ne zacvetijo vsi cvetovi hkrati. Lepota cvetočega makovega polja traja povprečno 8–14 dni. Ko cvet odpade, ostane na visokem steblu makova glavica, ki raste še naprej, se debeli in oleseni. Notranjost makove glavice je polna drobnih makovih semen. Proti koncu cvetenja je makovo polje slikovita mešanica cvetja in zelenih makovih glavic, s katerih so že odpadli cvetni listki. A tudi pogled na polje golih makovih glavic je nadvse očarljiv in slikovit.

Z makom so povezane številne legende. Rdeči mak simbolizira ljubezen, pa tudi smrt. Cvetoče življenje s hitrim koncem – kratko cvetenje opominja na minljivost ljubezni in na prezgodnjo smrt. Obilje semen, ki dozorijo v eni sami glavici maka, so simbolika obilja, bogastva in rodovitnosti. Zaradi narkotičnih učinkov so se v preteklosti spletle zgodbe o čarovništvu, demonih in skrivnostnih silah, ki povzročajo pozabo in globoko spanje.

V pokrajini Waldviertel sejejo mak marca in aprila, najraje pa okrog 17. marca, na godovni dan sv. Gertrude, zavetnice vrtnih in njivskih plodov. Makova polja zacvetijo julija, cvetenje traja približno tri tedne. Zaradi hladnejšega vremena je letos cvetenje zamujalo, tako da so se prva makova polja pordečila šele v drugi polovici julija. Na družabnih omrežjih in na spletnih straneh so objavljene lokacije, na katerih je mogoče videti cvetoča makova polja. Makova polja bodo zato letos cvetela še v prvi polovici avgusta.

Žetev maka traja do začetka septembra. Precejšnji del maka še vedno pobirajo ročno, del žetve pa se opravi strojno, s posebnim kombajnom, ki ne poškoduje makovih glavic. Dozorele makove glavice nato razrežejo in iz njih poberejo semena. Semena skladiščijo v zračne platnene vreče. Nekdaj je bilo rezanje makovih glavic vaški družabni dogodek, na katerem se je ob večerih zbirala predvsem mladina. Delo so spremljali glasba, petje in ples, podobno kot pri nas npr. ličkanje koruze.

Makova polja vabijo k ogledu in občudovanju. Še pred vasjo naleti obiskovalec na obcestno tablo z besedno igro: Morgen ist mohntag - Jutri je makov dan (morgen = ponedeljek, mohntag = makov dan) in na veliko rdečo skulpturo maka. Prvo cvetoče polje maka je ob muzeju maka. V jutru po deževni noči pokrivajo glavice maka nežne dežne kapljice, v cvetnih čašah se nabirajo jezerca vode. Kljub poletju je pokrajina v zgodnjem jutru ovita v meglo. Polja so lahko enobarvna, večinoma rdeče barve, druga polja so v mavričnih pasovih raznih barv, nekatera polja pa so slikovita mešanica vseh barv. Na obronku polja je, ah, kako priročno, lovska opazovalnica. Ko se po majavi leseni lestvi vzpneš nanjo, ti pogled na cvetoče makovo polje s ptičje perspektive vzame dih.

Na začetku vasi je tabla z imenom vasi Armschlag, takoj za njo pa še druga tabla »dobrodošli v Mohndorfu – makovi vasi«. V vasi so informacijske table z označbami točk, ki si jih vredno ogledati, ter z zemljevidi poti. Po vasi je speljana 1 km dolga pot »po poteh makovega semena« in več pohodniških in kolesarskih poti, ki pohodnike in kolesarje popeljejo do najlepših makovih polj. Informacijske table nas poučijo o zgodovini vasi, razložijo skrivnosti gojenja in uporabe maka ter razkrijejo recepte za pripravo najznačilnejših jedi iz maka.

Osrednji del vasi krasi največja slika makov na svetu, dolga kar 60 m in visoka 4,5 m. Slika je delo avstrijskega umetnika Karla Moserja, ki je to delo ustvarjal kar celo leto. Škoda, da je slika postavljena na parkirišče, ker v času največjega navala turistov pogled nanjo zakrivajo tamkaj parkirani avtomobili.

Rdeči makovi cvetovi, porisani po asfaltu vaške ceste, nas pripeljejo do makovih polj, pa tudi do nekdanjega lesenega skednja, preurejenega v trgovino z makom. V njem lahko kupimo makova semena za sajenje, posušene makove glavice, mak v prehrambne namene, pecivo, potice, slaščice, čokolado, likerje, žganje, marmelade, kozmetiko in vse mogoče okrasne in uporabne izdelke, vse seveda iz maka. Mak je odtisnjen na skodelicah, krožnikih, kuhinjskih krpah, predpasnikih, rutkah, nogavicah, na dežnikih. Motiv maka je na zvezkih, beležkah, na svinčnikih, etuijih za očala, pločevinastih škatlah za pecivo, na cvetličnih lončkih. Ne nazadnje, v duhu aktualnega časa, je mogoče kupiti tudi obrazne maske z motivom makov. Trgovina ponuja zbirko kuharskih knjig z makovimi jedmi, knjigo poezij in monografij o maku in številne slike, fotografije in razglednice z maki. Mak povsod, kamor se ozreš.

Najlepša makova polja si je mogoče ogledati z mohnexpressom – traktorjem s prikolico, prirejeno za prevoz potnikov. Polurna vožnja stane 3,00 EUR na osebo, voznik pa med vožnjo razlaga o maku – kajpada. Sprehod med makovimi polji je čaroben. V zraku lebdi prepoznavni omamni vonj po maku. Obiskovalci histerično fotografirajo na tisoč in en način, delajo selfije in očarani vzdihujejo nad naravno lepoto. Na poljih mrgoli profesionalnih in amaterskih fotografov, ki lovijo najlepše posnetke. Nekateri so opremljeni z rekviziti za fotografiranje med makom: z dežnikom, poslikanim z maki, s šalom z makovimi cvetovi, z uhančki iz maka ...

V središču vasi stoji makov park, v katerem so domačini posejali okrog 30 vrst maka, poleg njih pa še druge okrasne grmovnice. Hrastovo klopco z veliko skulpturo šopka makov je z motorno žago izklesal lokalni rezbar, park pa krasi še nekaj drugih lesenih figur maka. V slogu maka je tudi javno stranišče. Kaj menite, da je naslikano na vhodnih vratih vanj?

Za otroke je zabavna in poučna aplikacija kviza o makih, ki se naloži na telefon (po vasi je javno omrežje wi-fi). Otroci od točke do točke spoznavajo zanimivosti in zgodbe te čarobne rastline. Ena od zgodb govori o najstarejšem vaščanu, ki je v 19. stoletju dočakal kar 119 let. Menda zato, ker je celo življenje jedel makova semena, pa tudi zato, ker se ni nikoli poročil.

Po ogledu makove vasi ne smete izpustiti obiska vaške gostilne, ki obstaja že od l. 1881 in je v lasti družine Neuwiesinger. V tej gostilni se je začela zgodba o maku, zato ni čudno, da ji rečejo kar makova gostilna. Natakarice v gostilni so oblečene v tradicionalne avstrijske dindrle, natakarji pa v irhaste kratke hlače. Vzdušje popestrijo godbeniki na pihala.

Gostilno vodi še vedno Johann Neuwiesinger, ki je strastni zbiralec kmečke opreme, orodja, strojev in pripomočkov za proizvodnjo in predelavo maka. V skednju poleg gostilne je na ogled bogata zbirka teh predmetov. Obiskovalca najbolj osupne pogled na 2.000 starih makovih mlinčkov, ki jih Johann zbira že celo življenje. Zbirka mlinčkov je največja zbirka makovih mlinčkov na svetu. Gostilna je opremljena s predmeti, povezanimi z makom, v njej je galerija slik maka in rustikalni salon maka z veliko zbirko makovih semen. Celo peščena ura meri čas s fino zmletim makom namesto s peskom. Družina Neuwiesinger živi in diha z makom in za mak. Mak je njihov način življenja, je njihova filozofija, način razmišljanja, je silno navdušenje.

Gostilna slovi po odličnih sladkih in slanih jedeh iz maka. Johannova družina je recepte za makove jedi zbrala iz starih kuharskih knjig in ljudskega izročila. Gostje najrajši naročajo pečenko z zeljem in makom, na jedilniku so cmoki, testenine, rezanci, pite, omlete in sir z dodatkom maka, ne manjkata niti potica in makova torta. Hišna specialiteta so sladki makovi žepki, ki so posebnost pokrajine Waldviertel. V preteklosti so gospodinje pekle žepke za delavce, ki so delali na poljih, da so lažje opravljali naporno delo. Žepke izdelujejo iz krompirjevega testa in polnijo z nadevom iz makovih semen. Pečene žepke postrežejo še vroče in posute s sladkorjem in cimetom.

Makova sezona se v vasi Armschlag konča vsako tretjo nedeljo v septembru. Vaščani takrat pripravijo zahvalno prireditev z mašo, ljudskimi plesi in vsesplošno zabavo, na kateri se zahvalijo za preteklo dobro letino in priporočijo za naslednjo.

Vrtni mak je bil v preteklosti priljubljena in razširjena poljščina tudi v Sloveniji, kar se kaže v tradicionalni kulinariki Prekmurja (prekmurska gibanica, makova potica, rezanci z maki …). Zdaj to poljščino ponovno oživljajo na poljih Skupine Panvita, kjer so letos prvič posejali vrtni mak. Polja cvetočega vijoličastega maka smo si lahko ogledali v okolici Dokležovja, Beltincev ter Male in Velike Polane.