"Dela praktično nimamo. Gibljemo se na od treh do petih odstotkih normalnega prometa, kar predstavljajo poslovna potovanja in urejanje drugih nujnih storitev," je za STA povedal sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije (ZTAS) Mišo Mrvaljević.

Agencije so sicer do zdaj že prejele nekaj pomoči od države, predvsem kar se tiče pokrivanja fiksnih stroškov in stroškov ohranjanja zaposlenih na čakanju. A kot poudarja Mrvaljević, se podjetja počasi finančno izčrpavajo in njihovo preživetje je predvsem posledica dobrih finančnih temeljev, ki so jih agencije zgradile pred pandemijo.

"Nismo super, a smo nekako preživeli"

Za zdaj je večina agencij preživelih, zaprle so se le tiste, ki so imele finančne težave že pred krizo, in po Mrvaljevićevem mnenju jim je v panogi uspelo zadržati več kot tri četrtine delovnih mest. "Računamo, da bomo v okviru zakonodaje, ki je v oblikovanju, dobili še nekaj pomoči in z lastnim delom v obdobju od treh do petih let normalizirali poslovanje." Kdaj pa bo to normalno poslovanje spet mogoče, je odvisno predvsem od precepljenosti in omilitve ukrepov za potovanja, še poudarja Mrvaljević.

Da za zdaj še ne razmišljajo o večjih odpuščanjih in drugih skrajnih ukrepih, potrjujejo tudi v turistični agenciji Palma. "Smo stabilno podjetje, ki je vedno vlagalo v razvoj in odlične kadre. Ohranjamo ključne kadre, se izobražujemo, smo kreativni in še vedno optimistični."

Kot so še zapisali, so svoje delovanje popolnoma prestavili na splet, kjer ohranjajo stik s svojimi strankami. "Želimo si, da bi lahko začeli intenzivno delati, z manj omejitvami in brez hitrih sprememb," so dodali, saj je večina zaposlenih agencije še vedno na čakanju.

Interventni zakon

Največ upanja v panogi polagajo v poseben interventni zakon za reševanje razmer v turizmu, ki so ga napovedali v vladi. "Poseben zakon je potreben. Predvsem želimo, da država pomaga pri pokrivanju izgub, ki so nastale zaradi zapiranja države, prepovedi poslovanja in nezmožnosti ponujanja storitev potrošnikom," je o potrebnosti zakona prepričan Mrvaljević.

Ob tem še dodaja, da mora zakon obravnavati neenakomerno breme krize, ki ga vsi sektorji panoge ne nosijo enako. "Zato se nam zdi, da mora interventni zakon nujno enakomerno pomagati vsem deležnikom, da krizo prebrodimo z minimalno škodo in lahko začnemo na novo."

A vsi sogovorniki se strinjajo, da vladni ukrepi za pomoč, čeprav izjemno dobrodošli, ne morejo nadomestiti ponovnega zagona potovanj in turizma. "Nič pa ne more nadomestiti tega, da nam je delo, ki ga resnično radi opravljamo, onemogočeno," so poudarili v Palmi "Potovanja bodo. Počitnice bodo. Samo še kakšen ovinek ali dva napravimo vmes."

Prvomajska potovanja

Potovanja med velikonočnimi prazniki so odpovedali, upajo pa se, da bodo lahko organizirali nekatere prvomajske izlete, zanimanje zanje je namreč ogromno. Po Mrvaljevićevem mennju gre v sezoni računati zlasti na evrosredozemske destinacije, kot so deli Italije in Španije, Grčija, Hrvaška ter morda Malta in Ciper.

Možnost za potovanja bodo morda lahko odprli tudi s posebnimi dvostranskimi dogovori za vstop turistov, ki bi jih ciljne države sklenile s Slovenijo. V ta namen že potekajo pogovori med ZTAS-om in ministrstvom za zunanje zadeve. Dovolj varno bi lahko bilo tudi dopustovanje v državah, ki imajo vzpostavljene turistične oaze, kot je, denimo, Egipt.

V Palmi imajo po koncu trenutno veljavnega obdobja strožjih ukrepov z ljubljanskega letališča predvidenih več čarterskih poletov, in sicer na Tenerife, Madeiro, v Egipt, na Sicilijo in Majorko, Malago ter v emirata Dubaj ter Ras Al Kajmah. "Ustvarjamo potovalne mehurčke, varno in udobno. Prav tako računamo na Hrvaško in Slovenijo, seveda z lastnim prevozom," so dodali.