Puščavska ladja potuje do 65 kilometrov na uro. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Puščavska ladja potuje do 65 kilometrov na uro. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

In ta izlet ni pravi, če se od blizu ne seznanite s kamelami. Ime zanje pride iz arabske besede za lepoto. So izjemno pomembne za narodovo dediščino, trpežne. Da jim puščavski pesek ne pride v oči, ima vsako kamelje oko tri veke in dve vrsti trepalnic.

Drugačen svet je to od našega, tu v puščavskih državah še morsko bolezen dobiš na suhem – zaradi vožnje s puščavsko ladjo. Ta potuje do 65 kilometrov na uro, a če ni nujno, raje ležerno prenaša vročino. Njena eleganca pride od tod, da hkrati premika obe levi okončini in hkrati obe desni okončini. Njeno gibanje potem spominja na valovanje morja, od tod torej morska bolezen.

Takole izgubljeni v peščenih brezpotjih lažje razumemo, od kod kaos na katarskih cestah. Disciplinirani vozniki namreč res niso, pravijo, da tudi na cestah vozijo podobno kot sredi puščavskega peska. Sipine so sicer bolj strme od tistih v Združenih emiratih; ponudba na njih pa vedno podobna. Pri deskanju lahko podlaga dela težave, slovenska ponudba žičnič je v primerjavi z njimi odlična.

Na drugo žogo: Dobrodošli v Katarju

Kaj je tako posebnega na tem morju?

Kar 90 odstotkov države je obdane z vodo, za polovico manjša od Slovenije ima 13-krat več morske obale. Teh 35 kilometrov, dobro zažrtih v notranjost celine, je najbolj izjemnih. Pa ne le zaradi čistega, turkizno modrega morja in umirjenosti daleč naokoli.

Kaj je tako posebnega na tem morju? To je eden res redkih krajev na svetu, kjer se puščavske sipine srečajo z morjem. Manj dobro za Katarce je to, da si ga delijo z ne najbolj priljubljeno sosedo Savdsko Arabijo. Soseda na drugem bregu se sicer le sluti, daleč naokoli ni ničesar urejenega in utrjenega. Skok v sicer bolj plitvi morje ni prepovedan – le temperatura je taka, da se boste v njem ogreli, in ne shladili.