"V potresu 7,8. stopnje so bili uničeni deli utrdbe na vzhodnem, južnem in jugovzhodnem delu zgodovinskega gradu v Gaziantepu, cesta pod gradom je polna ruševin," poroča turška poročevalska agencija Anadolu.

"Po pločnikih so razsuti deli železne ograje, ki je obdajala grad. Sesul se je tudi podporni zid ob gradu. V nekaterih delih utrdbe so zazevale orjaške razpoke."

Sorodna novica Po potresu v Turčiji in Siriji že več kot 3000 mrtvih; uničenje veliko tudi zaradi mirne prelomnice

Delno sta se sesuli tudi kupola in vzhodna stena mošeje Şirvani iz 17. stoletja, ki stoji ob gradu.

Zgrajen za časa Rimljanov

Grad v Gaziantepu je bil zgrajen za časa starih Rimljanov v 2. stoletju kot opazovalni stolp, nato pa se je postopoma razširil. Aktualna oblika gradu je iz obdobja bizantinskega cesarja Justinijana (527–565).

Nazadnje je grad služil kot gaziantepski muzej obrambe in junaštva.

Današnji potres z epicentrom nedaleč od Gaziantepa je bil eden najmočnejših v zgodovini, za zdaj pa so zaznali že 77 popotresnih sunkov.

V Turčiji je po zadnjih podatkih oblasti umrlo 2300 ljudi, ranjenih pa jih je 8533, medtem ko je porušenih 2834 poslopij.