Seznam vseh poti. Foto: Zavod za gozdove Slovenije
Seznam vseh poti. Foto: Zavod za gozdove Slovenije

Zavod, ki danes skrbi za 93 gozdnih učnih poti, je izbral teh 14 najboljših gozdnih učnih poti: Naravoslovna učna pot ob Hublju (Ajdovščina), Vodna učna pot Grabnarca, Gozdna učna pot Visoko, Poučna okoljska pot Blata–Mlake, Mašunska gozdna učna pot, Risova pot, Gozdna učna pot Planina–Mirna gora, Rudarska tematska pot Tk Pav, Zmajčkova gozdna učna pot, Kulturno-naravoslovna učna pot Samostanski hrib, Gozdna učna pot Stari grad, Gozdna učna pot Ruta, Gozdna učna pot Polanski log in Gozdna učna pot Resslov gaj.

Zamisel o gozdnih učnih poteh je iz nemškega kulturnega okolja k nam prinesel Milan Ciglar. Prve tri poti so bile pri nas odprte že leta 1974, in sicer Šmarnogorska na Grmadi pri Ljubljani, v Bistri pri Vrhniki in Pot Svečina.

Prvi snovalci so bili gozdarji, ki so imeli pri svojem delu jasen namen: med ljudi širiti znanje o gozdu in gozdarstvu na zanimiv in privlačen način v gozdu samem. Gozdne učne poti so tako postale most med naravo in družbo, ki omogoča, da vsakdo, ne glede na starost in predznanje, spozna bogastvo, pestrost, skrivnosti in pomen gozdov.

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je poudaril, da na gozdnih učnih poteh na zanimiv, priročen in interpretativni način podajamo znanje ter spodbujamo udeležence, da z vsemi čutili spoznajo gozd in njegove prebivalce. "Seznanjamo jih s sonaravnim, trajnostnim in večnamenskim načinom gospodarjenja s slovenskimi gozdovi, ki ga slovenski gozdarji udejanjamo že več kot 70 let. Naše generacije in tiste, ki prihajajo za nami, se morajo zavedati, da so gozdovi srce našega planeta. S tovrstnimi potmi tako ne le spodbujamo zavedanje o gozdnih ekosistemih, temveč tudi spodbujamo trajnostno ravnanje z gozdovi za dobro sedanjih in prihodnjih generacij."

Stojnica na sejmu Alpe Adria. Foto: Zavod za gozdove Slovenije
Stojnica na sejmu Alpe Adria. Foto: Zavod za gozdove Slovenije

Gozdne učne in tematske poti so ključna infrastruktura za spoznavanje in grajenje spoštljivega odnosa do gozda in narave.

Namenjene so izobraževanju in spoznavanju gozdov in gozdarstva, so pomemben pripomoček za popularizacijo gozdov ter prispevajo k razvoju turizma na podeželju kot ene ključnih gospodarskih aktivnosti v Sloveniji. Učijo, kako se v gozdu spoštljivo obnašamo.

Zavod za gozdove Slovenije obiskovalce gozdov o gozdnem bontonu ozavešča tudi z gozdarskim nadzorom in želi doseči njihovo primernejše obnašanje v gozdu.