Kocenov atlas ni nikoli izšel v slovenskem jeziku. Foto: TV SLO, zajem zaslona
Kocenov atlas ni nikoli izšel v slovenskem jeziku. Foto: TV SLO, zajem zaslona

Blaž Kocen se je v zgodovino vpisal kot avtor številnih zemljevidov, šolskih atlasov in geografskih učbenikov. Rodil se je leta 1821 v Hotunju pri Ponikvi, njegova rojstna hiša se je žal porušila, na njenem mestu so pred dobrim desetletjem postavili manjšo leseno hišo in v njej uredili spominsko sobo.

"Med širšim občinstvom, bi rekel že 10 km naokrog, ko sprašuješ ljudi, a vejo, kdo je Blaž Kocen, pa nekega vedenja ni bilo. Zato se nam je zdelo pomembno, da to nekako uredimo," je povedal Zlatko Zevnik iz Turistično olepševalnega društva Ponikva.

Kocenovo življenje in delo že vrsto let raziskuje tudi upokojena učiteljica zgodovine in geografije Slava Kovačič. Navdušuje jo zlasti kakovost njegovega dela. "Ni čudno, da so ga posnemale take države, pravzaprav skoraj ni države, ko ne bi Kocenove, še pozneje po Kocenu uporabile njegove metode. On je bil tudi geograf, on je tudi metodik bil, on je sam risal."

Najbolj je Kocen zaslovel po atlasih, prvega je izdal leta 1861. Doživeli so skoraj 300 izdaj, v več kot ducat jezikih. Njegovo ime že od leta 1975 nosi tudi osnovna šola na Ponikvi, kjer so v spomin na rojaka pripravili razstavo. "Je zelo pomembno vplival na razvoj šolstva tako na Slovence, kot smo videli tudi na Hrvate in drugje po svetu, ker so ti atlasi in pozneje učbeniki osnova za poučevanje," je povedala Andreja Ocvirk, ravnateljica osnovne šole Blaža Kocena Ponikva.

Mineva 200 let od rojstva geografa Blaža Kocena