Na Kozjak nad Pesnico se je pred kratkim v nekdanjo pekarno priselila nova družina. Da bi se bolje spoznali s sosedi, so v peči ob hiši želeli nekaj speči, a so naleteli na zanimivo najdbo – ogromno sršenje gnezdo.

Za otroke se je po štirimesečnem učenju na daljavo začela pustolovščina. Najprej so se morali prepričati, ali v gnezdu še domujejo sršeni.

"Smo dali uho na gnezdo, dali smo tudi roko, če bi bilo notri toplo, pa ni bilo znakov življenja," pojasnjuje Sandi Kodba, učenec 6. razreda Osnovne šole Kungota.

Sledil je posvet, kako gnezdo odstraniti, da se ne bi poškodovalo. Nekaj dvoma, ali je res prazno, je še ostalo. "Otroci so šli na varno razdaljo, v garažo, v klet. S sosedom Matejem sva vzela ribiško mrežo, on je spodaj držal, jaz sem vrezal, gnezdo je padlo dol in to je bilo to," opisuje Sandijev oče Milko.

Sandi tudi dobro ve, da sršeni svoja domovanja gradijo iz naravnih materialov. "Iz lesa, iz listja, tudi iz zemlje – vse to prežvečijo in potem začnejo graditi gnezdo. To je bil očitno nek tak barvni material, da je na gnezdu modra in rumena barva," razmišlja.

"Prirodoslovni muzej pravi, da so taka gnezda redkost, so nas pa podučili, kako ga je treba konzervirati in kako ga je treba zaščititi, da bo tudi za naslednje generacije primerno," pravi ravnateljica Osnovne šole Kungota Zdenka Keuc.

Gnezdo bodo namreč v šoli uporabljali kot učni pripomoček.