Vaščani so stoletja garali v njem, toda denar so pospravili lastniki. Kmalu po vojni pa so domačini kamnolom odkupili – in odtlej je dobiček namenjen skupnosti.

Levigliani, vas s 350 prebivalci, že od 16. stoletja živi od marmorja. Plemiške lastnike so z leti nadomestili kapitalisti, vaščani pa so ostali samo še delavci. Toda enajst let po vojni so ustanovili svojo zadrugo in kamnolom odkupili – in odtlej, kot trdijo, "so pri delu svobodni".

"Dobro vemo, da marmor ni naša zasebna last. Skupna dobrina je, zato ne hitimo z izkoriščanjem, saj želimo zagotoviti prihodnost mladim rodovom," pravi Daniele Poli, predsednik zadruge Condomini v Leviglianiju.

Kdor želi delati v vaškem kamnolomu, mora tukaj tudi živeti.

"Da sem prišel sem delat, sem se moral odreči določenim zadevam. Imel sem hišo na polju, ki sem jo moral prodati, in se s celotno družino preselil sem v vas," razlaga Andrea Maggi, eden od delavcev v kamnolomu.

Eden najbolj cenjenih na svetu

Carrarski marmor že od starega veka velja za enega najbolj cenjenih v svetu. Iz njega je svoje mojstrovine klesal tudi veliki Michelangelo. Dobiček od vsega, kar iz gore izkleše trideset zaposlenih, je namenjen skupnosti. Porabijo ga za javni prevoz, obnovo ulic in hiš, pa tudi za vaško trgovino.

"Ta trgovina ni dobičkonosna, zagotavlja pa delovna mesta, oživlja kraj in dolgoročno koristi celotni vasi," pravi vodja zadruge Cosimo Michelotti.

Zadruga ima tudi svoj muzej, sicer pa je Levigliani izhodišče pohodniških točk. Okolica ponuja bogastvo kraških jam, gorskih vrhov in opuščenih rudnikov živega srebra.

"Še pred nekaj leti smo imeli po 15.000 obiskovalcev letno, zdaj nam je uspelo to številko podvojiti," se pohvali vodnica po Leviglianiju Sophia Sebastiani.

Domačini pravijo, da okoliški Toskanci hodijo sem na zrak – ki v Leviglianiju diši, in to po neodvisnosti.