Le redke živali so tako pomembno vplivale na razvoj človeške civilizacije kot konji, ki so v ključnem zgodovinskem trenutku poskrbeli za mobilnost človeštva. Znanstvenikom iz Toulousa je zdaj uspelo natančneje ugotoviti, kdaj smo ljudje udomačili prve divje konje. Po njihovih predvidevanjih so prvi potomci sodobnih konjev s človekom začeli sobivati pred približno 4 tisoč leti na črnomorskih obalah današnje Rusije.

Po besedah vodje raziskav Ludovica Orlanda je bilo ugotavljanje približnega časa udomačitve konjev precej zahtevna naloga. V nasprotju z drugimi živalmi namreč konji niso doživeli tako drastičnih fizičnih sprememb kot druge udomačene živali. Ljudje smo konje potrebovali praktično take, kot so bili tudi v naravi, kar je močno otežilo iskanje prvih udomačenih konj. Poleg genskih analiz so se tako morali zanesti tudi na kulturne sledi in druge arheološke ostanke.

"Iskanje človeške dejavnosti v tako starih arheoloških sledeh je zelo težavno, še težje pa je ugotavljati, kako smo takrat živeli z živalmi. Imamo le redke sledove konjskih kosti in še redkejše uprizoritve konjev v umetnosti," je težavnost iskanja sledi v sklopu raziskave za CNN povzel eden od soavtorjev William Taylor, z univerze v Koloradu.

Ključno genetsko okno

Arheologi so do zdaj domnevali, da smo ljudje konje udomačili približno tisoč let prej, torej 3000 let pred našim štetjem. Razlog za to so bile najdbe konjskih ostankov in risb v Botaiju v severnem Kazahstanu. A med gensko analizo teh ostankov so raziskovalci ugotovili, da sodobni konji niso potomci teh živali. To pomeni, da najverjetneje ni šlo za udomačene živali, ampak le ulovljene divje konje.

Raziskovalci so tako vedeli le, da so bili konji udomačeni v ključnem zgodovinskem oknu nekje med 2000 in 4000 let pred našim štetjem. Z gensko analizo so preverili še več podobnih najdišč, vse brez rezultata.

"Razširiti smo morali svoj spekter raziskav, zato smo primerjali DNK-analize vse najdišč konjskih ostankov pred našim štetjem. Ta analiza nam je pomagala locirati zgodovinski trenutek udomačitve konj, nekje pred 4200 do 4600 leti na območju današnje Rusije."

Preboj mobilnosti

"Zdaj je jasno, da se je pred približno 4000 leti na območju med rekama Volga in Don pojavila populacija konj, ki je v nekaj stoletjih popolnoma preplavila Evrazijo in izpodrinila vse druge konjske podvrste. To je lahko le posledica udomačitve, ki je povzročila eksplozijo mobilnosti v človeški zgodovini."

Konji so bili do petkrat hitrejše prevozno sredstvo od vseh, ki so jih ljudje poznali do tedaj. Skupaj z razmahom kmetijstva so tako pripomogli k nastanku prvih večjih političnih držav, ki bi jih bilo brez komunikacije in transporta, ki so ju omogočili konji, nemogoče nadzorovati.

Konji so revolucionalizirali tudi vojskovanje, ki je z njihovo pomočjo dobilo popolnoma novo dinamično dimenzijo. Do izuma ostrog je vojskovanje na konjih sicer potekalo precej drugače, kot si morda predstavljamo. Razen redkih posebno izurjenih enot so konji namreč v antiki predvsem vlekli težke bojne vozove ali nosili lahke urne lokostrelce.

Omenjena populacija prvih udomačenih konj je poleg evolucijske uspešnosti, ki jo je soustvaril človek, tudi najstarejša populacija konj z značilnimi genetskimi znaki udomačitve. V njej prevladujejo geni, ki ustvarijo mirnejše in ubogljivejše živali, znanstveniki pa so našli tudi zametke genov za močnejšo hrbtenico in povezane mišice, ki so tipična lastnost tovornih živali.