"Po dveh desetletjih prirejanja mokronoškega festivala njegova strokovna komisija ugotavlja, da znanje udeležencev napreduje, dokaj zapostavljeno glasbilo pa se vrača v roke otrok in odraslih," pojasnjuje vodja festivala. Foto: Pixabay

Orglice so žepno glasbilo, ki jih poznajo povsod po svetu, le imenujejo jih različno. Podobno tudi pri nas. "O orglicah govorimo, kadar gre za ljudsko glasbilo, kadar se uporablja v ljubiteljske namene, kadar želimo zabavati ali tako mimogrede kaj zaigrati. Ko pa govorimo o koncertnem nastopu, jih imenujemo ustna harmonika." Tako je dilemo med orglicami in ustno harmoniko razložila Darja Korez-Korenčan, avtorica knjige Od ljudskega glasbila do koncertnega inštrumenta.

Ah, te orglice je festival s tradicijo. Prvi in drugi festival sta bila leta 1991 in 1992 v Trebnjem, sledil je desetletni premor, dokler niso festivala obudili v Mokronogu. Lani so praznovali 20. jubilej, letos pa bodo na sklepnem koncertu razglasili slovenski dan ustnih harmonik. Praznovali ga bomo zadnjo soboto v februarju in se tako spomnili veličastnega koncerta orglic v Slovenski filharmoniji. Koncert, ki je potekal 29. februarja 2004, je pomenil velik dosežek za ljubitelje tega malega glasbila, ki se je takrat prvič predstavilo na tako imenitnem odru v Sloveniji, ne samo kot enakovredno glasbilo, temveč kot nosilec glasbene misli.

Pobudnik in vodja festivala Stane Peček je povedal, da bo na festivalu sodelovalo približno 80 orgličarjev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, ki bodo nastopili solistično ali v skupinah. Po Pečkovih besedah je namen festivala ustnih harmonikarjev še bolj približati ljudem to glasbilo in predstaviti že uveljavljene ter manj znane mojstre ustne harmonike oziroma orglic.