Zaradi smrti svojega očeta je moral David Marriott odpotovati na pogreb v London. Po vrnitvi v Avstralijo je moral v brisbanskem hotelu dva tedna preživeti v karanteni, kmalu pa se je začel dolgočasiti. Nekega dne je, tako kot vsi karantenski gostje, prejel kosilo v rjavi papirnati skledici za enkratno uporabo, tako pa se mu je porodila misel, da bi to lahko bil klobuk.

Rodil se je papirnati kavboj. Kakovostne papirnate vrečke, v katerih je vsak dan prejel hrano, je Marriott, ki je sicer po poklicu umetniški vodja pri televizijskih oglasih, začel snovati posebno opravo. Svojemu klobuku je dodal krajec, kmalu so sledili še telovnik in kavbojske hlače.

Ker pa mu je manjkal zvesti spremljevalec, se je hitro lotil naslednjega podviga – ustvarjanje konja. V hotelski omari je našel likalno desko, nanjo pripel namizno svetilko, ki je prevzela vlogo konjevega vratu in glave, in tako sestavil okostje. Kavni kozarčki so postali oči in nos, novemu pajdašu pa je nadel ime Russell. V času svojega bivanja je tako redkokatero stvar zavrgel, dodatno je naročil le lepilni trak in plastično folijo za živila.

Russlla novači filmski center

Ustvarjalni, domišljijski svet hotelske sobe je iz dneva v dan postajal kompleksnejši, Marriott je videoposnetke, ki jih je objavljal na spletu, začel opremljati z zgodbo. Tako je nastal tudi Clingfilm Kid, sovražnik, ki je med spanjem želel ukrasti Russlla. Ta naj bi bil sicer po mnenju Marriotta, ki se že vse življenje ukvarja z izdelovanjem rekvizitov, tudi dober poslušalec – z njim debatira o eksistencialnih vprašanjih kot na primer "zakaj sva tu in kaj počenjava". Zaposlene v hotelu Rydges pa je zabavala predvsem prošnja, naj se Russlla pelje na sprehod.

Želja papirnatega avstralskega kavboja je, da svoje stvaritve, vključno z Russllom, po koncu hotelske pustolovščine vzame domov. Konjiček naj bi postal pravi superzvezdnik – bližnji filmski center ga želi uporabiti v umetniški razstavi.