Wikipedia je danes sedma najbolj obiskana spletna stran na svetu. Na njej se najde 55 milijonov člankov, na mesečni ravni pa zabeleži po 15 milijard obiskov .Foto: EPA
Wikipedia je danes sedma najbolj obiskana spletna stran na svetu. Na njej se najde 55 milijonov člankov, na mesečni ravni pa zabeleži po 15 milijard obiskov .Foto: EPA

Američan Jimmy Wales je 15. januarja 2001 vizionarsko ocenil, da utegne biti potencial stotine milijonov uporabnikov spleta za altruistično, dobrovoljno prispevanje k skupni, zastonjski, prosti bazi znanja človeštva vsaj tako dober kot katera koli plačljiva in profesionalna enciklopedija. Nastala je Wikipedija. Uspeh je bil takojšen. Prva stran je bila v angleškem jeziku, marca 2001 se je pojavila nemška in švedska različica, kmalu zatem je nastalo še deset različic, med njimi francoska, italijanska, kitajska, ruska ...

Slovensko Wikipedijo je 26. februarja 2002 kot 16. jezikovno različico ustanovil Jani Melik. Do danes so slovenski uporabniki ustvarili skoraj 171.000 člankov, s čimer se slovenska različica po številu vnosov uvršča med prvih 50 Wikipedij.

Wales ob jubileju poudarja, da ne odstopajo od svojega poslanstva, in njihov cilj ni povečanje prihodkov. Wikipedija se namreč še naprej financira z donacijami, in ne z oglasi. Wales upa, da se bo Wikipedija razširila tudi na države v razvoju. "To je res pomembno, da si bo naslednja milijarda ljudi, dve milijardi ljudi, ki pridejo na splet, želela sodelovati pri Wikipedii, da bodo gradili svoje skladišče znanja in se zanašali na nas, da podpiramo njihovo delo in to je velik del tega, kako razmišljam o prihodnosti," je povedal v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP.

Leta 2006 je Wales izrazil željo, da bi imel po 100.000 vnosov na Wikipedii za vsak jezik, ki ga govori več kot milijon ljudi. Danes priznava, da jim do tega cilja manjka še najmanj 20 let.

Vsebina vsake strani je neodvisna, ni prevodov, temveč so le izvirna besedila. Članke na Wikipediji piše čisto vsak Zemljan, ki jo obišče – s klikom na gumb 'uredi', Za enciklopedijo skrbi skupnost urednikov prostovoljcev z vsega sveta – vsak mesec to delo opravlja okoli približno 280.000 ljudi. Kar 80 odstotkov urednikov je moških. Izvršna direktorica britanske Wikimedie Lucy Crompton - Reid priznava, da obstaja razlika med spoloma v številu urednikov kot tudi v številu obravnavanih tem. Zato izvajajo programe usposabljanja, ki se osredotočajo na spodbujanje prispevkov ženskih avtoric. Prizadevajo si tudi privabiti čim več mladih sodelavcev, ki bodo Wikipedijo približali mladim.

Wikipedija: Deset let združevanja vsega človeškega znanja za vse

Lucy Crompton - Reid pravi, da se je Wikipedija v 20 letih po vsem svetu uveljavila kot zanesljivo referenčno spletno mesto, čeprav vsak članek še vedno vsebuje izjavo o omejitvi odgovornosti. V dobi lažnih novic in teorij zarote so njeni administratorji še kako budni. "Velika večina prispevkov o dezinformacijah, ki jih wikipedisti opisujejo kot urejanje vandalizma, je odrezanih v 5 minutah," pravi Lucy Crompton - Reid. Dodaja, da je prepričana, da je Wikipedija "protistrup za napačne informacije in dezinformacije", in da si močno prizadevajo, da bi tako tudi ostalo, tako da bo Wikipedija še naprej spoštovana kot "izjemen dosežek človeškega prizadevanja".

Marie-Noëlle Doutreix z univerze v Lyonu meni, da je preživetje Wikipedije za komercialno medmrežje še kako v interesu. Google tako spodbuja prepoznavnost Wikipedije, v zameno pa njihove članke uporablja v svojem iskalniku in zaznava velik promet prek enciklopedije, je pojasnila Doutreixeva.

Nekateri v modelu urejanja Wikipedije vidijo težavo kroženja lažnih novic na družbenih omrežjih. "Vendar ne smemo verjeti, da nas bo Wikipedija rešila lastnih demonov. Ona ostaja orodje. Če imamo radi zarote, dvomim, da nas Wikipedija lahko od tega odvrne," je pojasnil Lionel Barbe z univerze Paris-Nanterre in dodal: "Wikipedija je konec koncev največje digitalno dobro, ki nam ga je dalo medmrežje."

Sobotni dnevnikov izbor: 20 let Wikipedije in pomen informacij
20 let od nastanka Wikipedie