Gulo so pakistanske oblasti prejšnji teden po dveletni preiskavi prijele zaradi ponarejenih osebnih dokumentov. Preiskavo so uvedli kmalu po tem, ko je dobila osebno izkaznico pod imenom Šarbat Bibi, za katero je zaprosila v Pešavarju aprila 2014.

Grozi ji od 7 do 14 let zapora ter denarna kazen v vrednosti med 3.000 in 5.000 ameriških dolarjev.

Sodnik zavrnil izpustitev proti varščini
Pakistan je že desetletja zatočišče za milijone Afganistancev, ki so pribežali po sovjetski invaziji leta 1979, zato je javnost sprva predvidevala, da Guli ne bo treba odslužiti tako stroge kazni, saj so mnoge Afganistance, ki so bili obsojeni v podobnih primerih, deportirali iz države, še preden so jih poslali za zapahe.

Toda sodnik v Pešavarju je danes zavrnil prošnjo za njeno izpustitev v zameno za varščino, je poročala Al Džazira.

Afganistanski veleposlanik v Islamabadu Omar Zahirval je nato za pomoč prosil pakistanskega predsednika vlade Navaza Šarifa. Prav tako se je oglasil na svojem profilu na Facebooku, kjer je zapisal, da je aretacija Gule prizadela čustva vseh Afganistancev in da gre pri odločitvi sodišča za neupoštevanje njihovih čustev.

Uradni Kabul je zato obljubil, da bo pomagal pri vrnitvi Gule v domovino in naselitvi v njeno domačo pokrajino.

Postala je simbol afganistanske vojne
Gula je poznana predvsem s fotografije na naslovnici National Geographica iz leta 1985, s svojimi prodornimi zelenimi očmi je postala simbol afganistanske vojne. Fotograf Steve McCurry jo je fotografiral leta 1984 v begunskem taborišču na severozahodu Pakistana med sovjetsko okupacijo Afganistana.

Njena nepozabna fotografija je postala najbolj znana naslovnica v zgodovini revije National Geographic in simbol trpljenja beguncev po vsem svetu. Mnogi jo opisujejo tudi kot najbolj prepoznavno fotografijo na svetu.

McCurry jo je po 17 letih iskanja znova našel leta 2002 v odročni afganistanski vasici, kjer je bila poročena s pekom in bila mati treh deklet.

Afganistanci se ne želijo vrniti
Gulina aretacija v Pakistanu kaže na obupana ravnanja številnih Afganistancev v želji, da bi se izognili vrnitvi v domovino, ki jo še vedno pretresa vojna. V državi je po podatkih Združenih narodov trenutno 1,4 milijona afganistanskih beguncev, neregistriranih naj bi jih bilo po ocenah še dodaten milijon.

Od leta 2009 je Islamabad že večkrat premaknil rok, do katerega se morajo afganistanski begunci vrniti v domovino, a zdaj naraščajo skrbi, da je zadnji postavljeni rok - marec 2017 - tudi dokončen. Letos se je po podatkih ZN-a iz Pakistana v Afganistan vrnilo že več kot 350.000 beguncev, do konca leta pa naj bi se jih vrnilo še več. Tam jih čaka negotova usoda, saj je država še vedno v vojni in polna notranje razseljenih oseb, ki bežijo pred spopadi, tako da oblasti opozarjajo pred humanitarno krizo.

Pakistanske oblasti so tudi okrepile boj proti beguncem, ki so pridobili ponarejene osebne izkaznice. Pristojne oblasti so doslej preverile 91 milijonov osebnih izkaznic, od katerih jih je bilo 60.675 ponarejenih. Okoli 2.400 tujcev, večinoma Afganistancev, je ponarejene izkaznice prostovoljno izročilo oblastem, še navaja AFP.