Džang Jimou je bil poročen trikrat, njegova zadnja žena pa je 30 let mlajša in se od začetka njune zveze skriva pred javnostjo. Foto: EPA
Džang Jimou je bil poročen trikrat, njegova zadnja žena pa je 30 let mlajša in se od začetka njune zveze skriva pred javnostjo. Foto: EPA
Prizor iz filma Heroj, vizualno osupljive uspešnice Džang Jimouja.
Kitajska strogo uveljavlja politiko enega otroka. Foto: Reuters

62-letni Džang, ki je med drugim režiral mednarodne uspešnice Heroj, Hiša letečih bodal in Prekletstvo zlate rože, pa tudi veličastno slovesnost ob odprtju in sklepno slovesnost olimpijskih iger v Pekingu leta 2008, ima s soprogo, 30 let mlajšo diplomantko igralske akademije Čen Ting, tri otroke.

Džang in Čen sta se spoznala leta 1998, ko je ona pri rosnih 17 letih prišla na avdicijo za njegov film Pot domov (vlogo je dobila kitajska zvezdnica Džang Dziji). Pri 19 letih je režiserju že rodila prvega sina in se odločila, da se umakne iz javnosti.
Do leta 2006 sta se paru rodila še en sin in ena hčerka, poročila pa sta se leta 2011. Po nekaterih navedbah naj bi imel režiser skupno kar sedem otrok, ki so se mu rodili v dveh prejšnjih zakonih in zunajzakonskih razmerjih.

Navadni smrtniki ogorčeni
Agencija, ki preiskuje primer in ocenjuje Džangovo premoženje, je kazen izračunala v soboto. V pogovoru s kitajsko vladno poročevalsko agencijo Šinhua je Džang sicer povedal, da sta se s soprogo pripravljena opravičiti in sprejeti posledice, da pa si želita, da bi imela še več otrok, saj da otroci po kitajski tradiciji prinašajo srečo.

V intervju sta zakonca privolila, da bi primer razjasnila in naredila konec številnim različicam zgodbe, ki je na Kitajskem dvignila veliko prahu in razburila "navadne smrtnike", ki se pritožujejo, da se zvezdnikom in visokim političnim predstavnikom glede števila otrok redno pogleda čez prste.

Džang kazni najverjetneje ne bo izpodbijal, saj je ta precej nižja, kot so sprva ugibali mediji, in za 62-letnika ne pomeni kaj več kot malo večjega udarca po računu. Je pa režiser večkrat zanikal, da bi bil kdaj koli deležen kake posebne obravnave.

Stroga politika
Kitajska je politiko enega otroka uvedla konec 70. let, da bi zajezila svojo ogromno populacijo - večina mestnih parov ima tako lahko največ enega otroka, večina parov s podeželja pa dva, če je prvi otrok deklica.
Vlada je pri uveljavljanju zakona izjemno stroga, tako da ni redko celo, da nosečnico, ki se je "pregrešila", prisili k splavu, praksa so tudi prisilne sterilizacije. Vlada je politiko enega otroka ohranila do danes, saj meni, da je treba imeti rast prebivalstva pod nadzorom, da bi se država lahko razvila iz nekdanje siromašne izolirane države v drugo največje gospodarstvo na svetu.

Se pa Kitajska prav zaradi te politike danes spopada s kar nekaj demografskimi težavami, saj se prebivalstvo naglo stara, delovne sile pa je vse manj.