Leta 1979 je bilo na Kitajskem le 27 odstotkov družin z enim otrokom, leta 1983 pa že 91 odstotkov. Foto: EPA
Leta 1979 je bilo na Kitajskem le 27 odstotkov družin z enim otrokom, leta 1983 pa že 91 odstotkov. Foto: EPA

Kitajska je med letoma 1950 in 1960 doživela izredno hitro povečanje populacije, kar je vodilo k uvedbi politike enega otroka.
Ta je začela veljati leta 1979, ukrep pa so intenzivneje izvajali predvsem na urbanih območjih. Ženske so med drugim prisilili k splavu in sterilizaciji, v nasprotnem primeru so bile oglobljene z denarno kaznijo, piše The Independent.
Med letoma 1980 in 2000 so tako na Kitajskem preprečili 250 milijonov rojstev, država pa se je končno usmerila v želen demografski razvoj. Za primerjavo, leta 1979 je bilo le 27 odstotkov družin z enim otrokom, leta 1983 pa že 91 odstotkov.
Politika enega otroka je spremenila mentaliteto celotne generacije
V raziskavi, objavljeni v reviji Science, so znanstveniki ugotovili, da so otroci, ki jim je bilo prizaneseno (ne)deljenje stvari z brati in sestrami, manj altruistični in zaupljivi, bolj plašni, manj tekmovalni, bolj pesimistični in manj vestni, kot so generacije, rojene pred letom 1979.
Analizo so raziskovalci izvedli tako, da je 421 posameznikov, ki so bili rojeni pred omenjeno letnico rojstva in po njej, moralo igrati vrsto igric, narejenih prav za ta namen. Recimo igrica 'diktator' je merila stopnjo altruizma, igrica 'tveganja' je merila drznost, 'tekmovalna' igrica je merila stopnjo tekmovalnosti posameznika.
Posledice bo občutilo predvsem gospodarstvo
Področje, na katerega bo imela politika enega otroka največji vpliv, tako opozarjajo znanstveniki, bo kitajsko gospodarstvo, še povzema raziskavo The Independent.
Generacija edincev se je namreč izkazala za manj podjetniško, kar pomeni, da se neradi odločajo za tvegane posle, samozaposlitev ali svobodnjaške poklice.