Pred petimi leti je Atkinson Beana upodobil tudi v filmu. Foto: EPA
Pred petimi leti je Atkinson Beana upodobil tudi v filmu. Foto: EPA
Rowan Atkinson
57-letnik, ki igra topoumneža? Žalostno, pravi. Foto: EPA
Rowan Atkinson
Atkinson je številne navdušil kot Mr. Bean, veliko pa jih še vedno prisega na njegovega Črnega gada. Foto: EPA

57-letni igralec, ki se trenutno pripravlja na svojo prvo osrednjo vlogo na West Endu (upodobil bo St. Johna Quartermaina v igri Simona Graya Quartermaine’s Terms), je sklenil, da je po dveh desetletjih čas, da se Mr. Bean dokončno poslovi, je dejal v pogovoru za britanski časnik Telegraph.

Upodabljanje priljubljenega lika je bilo, pojasnjuje, zanj sicer finančno precej uspešno, a tudi izčrpavajoče - tako telesno kot duševno. "Poleg tega, da se začnejo (v teh letih, op. p.) zmanjševati tvoje telesne sposobnosti, menim, da je videti precej žalostno, ko se nekdo v svojih 50. obnaša tako otročje. Treba je biti precej previden," o razlogih za upokojitev Gospoda Fižolčka pravi Atkinson.

Vsi ga vidijo le kot Beana
Ob tem dodaja, da ga je velik uspeh nanizanke, v kateri upodablja topoumnega zmedenca, ki le redko govori, se pa redno zapleta v praktično neverjetne situacije (in jih rešuje na zelo samosvoj način), ukalupil, ljudje pa si ga zato le težko predstavljajo v kakšni drugi vlogi - pa še takrat iščejo podobnosti z Beanom: "Ne glede na to, kaj počneš, še posebno, če se lotiš igranja v filmu, s seboj prineseš ogromno prtljage, ljudje te dojemajo kot tistega tipa, ki igra Beana. Zato te ljudje le stežka vidijo v kakšni drugi vlogi." Vloge sicer ne obžaluje, saj mu je upodabljanje lika v dobrih dveh desetletijih prineslo veliko, "in ne mislim samo na finance".

Prva epizoda Mr. Beana (imela je preprost naslov Mr. Bean oz. Gospod Bean) je bila predvajana leta 1990, zadnja, ki je nosila naslov Goodnight Mr. Bean (Lahko noč, gospod Bean), pa leta 1995, vendar lik Atkinsona do zdaj ni nikoli povsem zapustil - tudi njegove številne filmske vloge so spominjale na priljubljenega retardiranca.

Znova odkrita ljubezen do gledališča
Ko je leta 2009 zaigral v predstavi Fagin in Oliver!, je znova odkril svojo ljubezen do odrskih desk, presenetilo pa je predvsem to, da se na odru počuti veliko bolj domače kot pred televizijskimi in filmskimi kamerami. "Nič se ne more primerjati z gledališčem. Dokler se bodo našle vloge, ki mi ustrezajo, jih bom igral," je dejal in dodal, da raznih priložnostnih stand-up nastopov v prihodnosti ne izključuje, ne bodo pa njegova osrednja dejavnost.

Za svobodo govora
Atkinson sicer napoveduje, da bo še naprej (poleg gledališča) njegova prioriteta opozarjanje na pravico do izražanja. Pred kratkim je namreč glasno opozoril na veliko težavo, s katero se zadnje čase vse pogosteje spopadajo komiki: vsakič, ko izustijo kakšno šalo, obstaja strah, da jo bodo gledalci/poslušalci/obiskovalci razumeli kot žalitev in komika tožili, kaplja čez rob pa je bilo nedavno pridržanje 16-letnega dijaka, ki je na nekem protestu nosil plakat z napisom "Scientologija je nevaren kult", in gejevskega aktivista, ki je opozarjal na nevarnost razbohotenja islamistične fundamentalistične skupine Hizb ut-Tahrir, ki ima precej skrajna stališča do žensk, homoseksualcev in Judov.

Zato se je Atkinson vrgel v kampanjo za spremembo britanske zakonodaje, ki trenutno prepovedujejo grožnje, zlorabo in žaljivo govorjenje oz. obnašanje. Ker je opis precej ohlapen (in ker ljudje različno razumejo predvsem izraz žaljenje), so posledice za javne govornike precej nepredvidljive. Atkinson se je povezal z nekaterimi vplivnimi politiki in si med drugim prislužil ogromno podpore med komiki, igralci in nekaterimi drugimi javnimi osebnostmi. Sam pravi, da je svojim prizadevanjem predan z vsem srcem, saj: "Vse svoje življenje sem užival v svobodi. Želim si, da jo bodo lahko imele tudi prihodnje generacije."