Vaša ocena: 
Ocena 2.5 od 20 glasov
Ocenite to novico!
"Leta 2001 sem naredila vozniški izpit, potem pa nisem več vozila avtomobila,“ zgodbo začenja Mateja Oven, ki se je 14 let pozneje spet usedla za volan avtomobila in se soočila s fobijo pred vožnjo in povzročitvijo prometne nesreče. Prava pot je, da se tega lotite pravilno, opozarja psiholog Janez Rojšek. Pomagali bodo tudi ustvarjalci oddaje Avtomobilnost, ki prosijo vse, ki imajo podobne fobije, da jim pišejo.
"Treba je ločiti med strahom in fobijami. Poznamo normalen strah, ki je biološka danost človeku, da ne počne neumnosti, ki jih počnemo v življenju in bi lahko pripeljali celo do tega, da bi človeško raso iztrebili. Ta strah je točno znan,“ pravi psiholog Janez Rojšek, ki razloži, kaj je razlika med strahom in fobijami.
Pri fobijah gre za pretiravanje. Fobije peljejo v velike bojazni, ki pomembno vplivajo na človekovo dejavnost, doživljanje, tako v medsebojnih odnosih kot poklicu. "V življenju zaradi omejitve doživljajo nezadovoljstvo,“ pravi psiholog, ki pravi, da je izvor fobij zelo kompleksen. Fobije se razvijajo dolgotrajno, zelo počasi. Svoje korene imajo pogosto v preteklih, neprijetnih travmatičnih izkušnjah ali aktualnih izkušnjah v vsakdanjem življenju. Zato ločimo preproste od kompleksnejših, travmatskih fobij, ki so zelo nejasne v svojem nastanku. Zato tudi terapevtski proces traja več časa.
Kako se spopasti s fobijami?
"Fobije vedno sprožijo situacije, ki so vezane na posamezne predmete ali situacijske dejavnosti, V prometu se lahko bojimo predorov, vožnje z avtomobilom, na drugi stani se lahko bojimo ostrih predmetov, zobozdravnika. To so najpogostejše fobije, bojimo se tudi letal, letalskega prevoza. Fobija pred letenjem je bolj kompleksa stvar,“ pojasni Rojšek in dodaja, da sama narava fobije določa pristop, kako se bomo lotili reševanja. Kompleksnejših, ki so rezultat dolgoletnega dogajanja in spreminjanja v človekovem življenju, se lotijo z dinamično psihoterapijo.
Obstajajo tudi prometne fobije. Če so vzrok prometne nesreče, so lahko zelo travmatične. "Približno 10 odstotkov ljudi ima taka fobična doživetja v svojem spominskem vedenju,“ pravi Rojšek.
Druga stvar je, kako in na kakšen način se lotijo takih fobij. Pogosto jih ljudje skušajo razrešiti sami, skušajo razumeti, kaj se dogaja. Običajno tudi ne pridejo do odgovorov. Fobije se zato le še razraščajo in omejujejo človekove dejavnosti, socialni prostor se oži. Človek je vsem manj srečen, ker ima vse manj razlogov, da bi bil zadovoljen z življenjem. V primerih, ko začne fobija vplivati na življenje, je nujen terapevtski proces, ki ga lahko dobimo samo v ustreznih zdravstvenih ustanovah.
Fobije so lahko tako močne, da si ne upamo zapeljati z avtomobilom v križišče, krožišče, ne upamo si parkirati avtomobila. Ko se začnemo takim situacijam izogibati in se začnemo celo odpovedovati vožnji z avtomobilom, takrat je taka pomoč nujna. Velikokrat zaradi tega postanemo breme okolici, ker pričakujemo pomoč od bližnjih, ki nas morajo voziti naokoli in za nas skrbeti. Iz tega se hitro razvije drugotna korist.
Naredila izpit, potem pa ni več vozila
Prav to se je zgodilo naši sogovornici Mateji Oven, ki je pred 16 leti naredila vozniški izpit, potem pa ni več vozila avtomobila. "Leta 2001 sem naredila vozniški izpit, potem sem pa nehala voziti, ker ni bilo nobene potrebe. Na fakulteto se mi ni bilo treba več voziti, drugam pa me je vozil takratni fant, ki je ravno kupil nov avto.“
Prelomnica se je zgodila leta 2015, ko je morala hčerko odpeljati na zdravniški pregled, mož pa je zbolel. "Morala sem prositi sestro, ali lahko odpelje hčerko do zdravnika. Sama si nisem upala sesti za volan. Takrat sem rekla, da je dovolj, da ne morem biti breme in prositi druge, da me vozijo naokoli,“ pravi Mateja.
Pravi, da je bila največja težava strah. Promet se je v tem času povečal, pozabila je na prometne znake, pravila v križiščih, strah jo je bilo hitrosti, norcev na cesti ...
"Potem sem dobila nekoga, ki me je bil pripravljen počasi vpeljati v vožnjo. To je bil prvi korak. Zato se zdaj upam voziti po znanih poteh, kjer vnaprej vem, kje in kam moram zaviti, kje moram biti pozorna. Neznanih poti pa me je pa še vedno strah,“ razloži in doda, da jo je še bolj strah, da bi povzročila hudo prometno nesrečo in da bi koga poškodovala.
Zakaj bi do nesreče sploh prišlo? "Bojim se, da bi se v paničnem napadu napačno odzvala,“ pravi, pa čeprav je v času, ko je naredila vozniški izpit, nikoli ni bilo strah hitrosti, nikoli ni imela niti slabe izkušnje v prometu.
Čim prej je treba poiskati strokovno pomoč
Psiholog pravi, da se je odločila pravilno, da je najprej poiskala strokovno pomoč. Poiskati je treba inštruktorja varne vožnje, človeka, ki je zaupanja vreden, da te fobije prebrodi. Prvo pravilo je, da se teh situacij ne izogibamo, ampak se z njimi čim prej spoprimemo. "S tem vpliv fobije zmanjšamo in izničimo. O tej fobiji moramo spregovoriti na glas in pomoč poiskati pri inštruktorju varne vožnje. Lahko je to tudi nekdo bližnji, na katerega se zanesemo kot voznika. Da nas spremlja, ne pa da namesto nas vozi. To je bistveno,“ pravi Rojšek.
Lahko začnemo na nekem praznem parkirnem prostoru. S tem spet spodbudimo vse motorične mehanizme, ki so za vožnjo potrebni. Moramo pa vedeti še nekaj. Fobija sama po sebi ne vpliva na same sposobnosti vožnje. Ne zahteva ocene voznikovih voznih sposobnosti, gre bolj zato, da postane problem čustvena reakcija, ljudje se zatečejo k tabletam, dodajo še alkohol, da bi strah premagali. To stanje pa vpliva na vozniške sposobnosti, še razloži psiholog.
Druga stvar so prometne nesreče, ki so travmatične. Če je pri tem poškodovana možganovina, je treba ponovno ugotoviti voznikove sposobnosti za vožnjo vozila. Taka poškodba za seboj prinese posledice glede pozornosti, zbranosti, potem sposobnost reakcijskih časov, sposobnost predvidevanja in načrtovanja situacij na cesti, ki je prav tako pomembno za voznika. Poškodbe možganovine lahko človeka za določen čas ali pa za trajno poškodujejo. Takrat je treba ponovno oceniti sposobnost za voznika.
Za premagovanje fobij je treba veliko poguma, soočenja in osebnega prizadevanja. In zaupanje v strokovnjaka. Če čimprejšnja vrnitev za volan ne uspe, je potrebna strokovna pomoč.
Na tematiko fobij v prometu smo se v Avtomobilnosti pripravljali dlje časa, saj je tema obširna, zelo občutljiva in odpira vrata na vsakem koraku, kamor koli smo pogledali. Avtor oddaje Avtomobilnost Andrej Brglez se je s to tematiko še kot inštruktor varne vožnje srečeval tako s tistimi, ki so imeli prometno nesrečo, kot s tistimi, ki že dlje časa niso vozili avtomobila in so se želeli na nov način spet vključiti v promet. Če imate fobije, vezane na promet in vožnjo avtomobila, se nam javite in pišite na naslov petra.jakob@avtomobilnost.si. Pomagali vam bomo.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila. Komentiranje in objava vsebin - POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
V prometu žal ni nobenih garancij, da bo vedno potekalo po znanih scenarijih. Zato se niti približno ne morem strinjati s spodnjim zaključkom. Popolnoma neprimerno se mi zdi, da bi človek zdravil fobijo na cesti, za volanom 1T težkega potencialnega stroja za ubijanje. Če imam recimo fobijo pred pajki, nikogar ne ogrožam, če se pajku približam in se skušam s fobijo spopasti.
"Fobija sama po sebi ne vpliva na same sposobnosti vožnje."
Oseba s fobijo bo v neznani situaciji zelo verjetno odreagirala napačno. Sposobnost vožnje pa pomeni, da odreagiraš pravilno.
Še sam gospod psiholog se pri tem demantira.
"Fobije peljejo v velike bojazni, ki pomembno vplivajo na človekovo dejavnost,"
Tale članek žal odslikava logiko, ki ji jaz nasprotujem, odkar sem naredil izpit pred 17 leti in ugotovil, kako blesav sistem imamo. Izpit se jemlje kot pravica. Ko narediš pri 18 izpit, je ta veljaven do dopolnjenega 80 leta (če nimaš kakšnih zdravstvenih okoliščin). V tem času nihče ne preverja tvojih sposobnosti vožnje in znanj, ki so potrebna (cestno prometna pravila) in priporočljiva (prva pomoč). Teoretično lahko naredim pri 18 izpit in pri 79 prvič sedem za volan. Zato jaz zagovarjam preverjanje vseh znanj in motoričnih sposobnosti vsakih X (puščam X, da se ne bo folk obešal na številko, ki ni bistvo). To ni kritika voznice, ki se je izpovedala, ampak avtorja članka in njegovih zaključkov. Ta voznica je vseeno toliko preudarna, da je prve korake naredila izven ceste in si je poiskala pomoč. Veliko ni takšnih. Voznici želim vse srečno. Pa tudi vsem, ki jo srečajo na cesti.
Oseba s fobijo bo v neznani situaciji zelo verjetno odreagirala napačno. Sposobnost vožnje pa pomeni, da odreagiraš pravilno.
Še sam gospod psiholog se pri tem demantira.
tocno to!
in ko ta gospa zbije nekoga, kar je bolj verjetno kot pri drugih voznikih, kaj bo potem? se bo zgovarjala na nepristevnost? "glejte imam fobijo, je gospod psiholog tako rekel"
dajte prosim vas, ce imate fobijo za volanom, ne vozit
V Sloveniji sicer vidim en velik začaran krog, kar se prometa tiče. Skoraj vsak, za vožnjo nesposoben, vozi. In po eni strani ga razumem. Kako boš kam prišel, če javni promet skoraj ne obstaja, kjer pa obstaja je drag in počasen.
... če nisi za volat, pokliči taksi in ne kompliciraj
tako je ko politika fura rtvslo
ja pa v prekmurju na tromeji je kura znesla po 20 letih spet zlato jajce
postaja rumeni tisk
voznici pa vsenajboljše
Saj to je vse res, in dejansko bi moral vsak skozi preverjanje vsakih X let..... Naši oblastniki pa bodo take ideje videli drugače..., namreč kot način kako državljanom samo še dodatno odvzeti XXX evrov iz denarnice. Žal.
Promet in upravljanje vozila je tako banalno enostavna stvar, da v nekaterih najbolj razvitih državah (ZDA, Južna Koreja, Avstralija itd.) ne zahtevajo niti avtošol in podobne navlake.
Tipično neumno razmišljanje, ko nekateri gledate samo prek sebe. Če je nekaj enostavno meni ali tebi, še ne pomeni, da je vsem. Niso vsi za vse. Lahko je nekdo matematični ali kak drugačen genij na svojem področju, motorične sposobnosti, koordinacija in orientacija pa mu delajo preglavice in je tako lahko totalen antitalent za vožnjo. Kakor imaš tudi super talentirane voznike, ki pa nimajo pojma o kemiji, fiziki itd. Zato je neumno zadeve posploševat ne in jih gledat samo preko sebe.
Če maš pa fobijo pa nikakor za volan, smrtno nevarno zate in za ostale udeležence v prometu.
Je pa kristalno jasno, da če bi se folk držal omejitev in nebi biu tak zmučkan, bi blo 5x manj zastojev.
Po drugi strani pa VZAMEJO izpit sposobnemu vozniku (mogoče poklicnemu), ki je spil kozarček preveč (ali skadil joint) in se po stranskih cestah previdno odpravil domov.
Ko se ti enkrat v življenju zgodi cesta, ni ta nikoli več stranska.
Pa še nekaj: Če me je že strah koga, me je prej arogantnih, prepotentnih, preveč samozavestnih in vase zagledanih ljudi, ki menijo da avto "v nulo" obvladajo in da so nezmotljivi, kakor pa tistih, ki ga ne obvladajo tako dobro ampak se hkrati tega tudi zavedajo. In iz prve skupine sem jih tudi sam osebno poznal nekaj, ki so ravno zaradi navedenih lastnostih sedaj 2 metra pod zemljo, v glavnem po lastni krivdi. Le kako je to mogoče, če je pa vožnja tako otročje enostavna, a @Skippy??
Saj kršiteljev skoraj da ni več
Prav. Še en razlog več za ne-jokcanje ob vsakem novem radarju.
... razen tam, kjer imamo namerno postavljene pasti v fiktivnih naseljih ali namernih prenizkih omejitvah, kjer niti policija sama ne vozi tako počasi.
Aja, eh. Sem že pozabil, da živim na Balkanu, kjer je vse ena velika zarota proti malemu človeku, ker drugače bi bil še kdo kdaj česa kriv.
Po drugi strani pa VZAMEJO izpit sposobnemu vozniku (mogoče poklicnemu), ki je spil kozarček preveč (ali skadil joint) in se po stranskih cestah previdno odpravil domov.
V tem primeru ni dilema sposobnost voznika ampak odgovornost, ki bi jo moral imeti vsak, ki se usede za volan, sploh pa poklicni vozniki. In voziti pijan ali zadrogiran pomeni, da se te odgovornosti ne zavedaš oz. se nanjo požvižgaš. Kar pa ne velja v konkretnem primeru voznice iz članka, ki se zaveda svojih slabosti in je ravnala odgovorno, ko si je poiskala pomoč. Da niti ne govorim o tem, da se je javno izpostavila. Izpostavila v družbi, kjer vsi od vseh ostalih pričakujejo najmanj sposobnosti superman-a, kjer želijo biti vsi najboljši, najlepši in naj- nevem še kaj...
Ne vem koliko si ti star, da ti moja starost predstavlja mladostno nezrelost (s svojimi zapisi neke pretirane zrelosti dostikrat ne kažeš), ampak pri 34ih se ne smatram ravno za mlado razgreto glavo, zaradi česar bi bil fanatik. Če ti nisi sposoben izven okvirjev tu pogledat, ok, samo ne piši neumnosti, da so takšni pogledi butasti. Če uporabim tvoj izraz, da ti bo posledično moj zapis lažje razumljiv....butasto je mnenje, da je policija na cesti, da preverja tvojo usposobljenost za vožnjo. Da bi to veljalo, bi moralo veljati, da osebka iz mojega prvega zapisa, ki je pri 18ih naredil izpit in je prvič sedel za volan pri 79ih, pred to prvo vožnjo preveri policija. Ali ga? Policija ne preverja znanj, ampak sankcionira prekrške. Bistvena razlika. In ne, ne pomeni, da če nisi storil prekrška ali ga policija ni zaznala, da si usposobljen.
"Pravzaprav ni nobenega drugega področja, kjer bi tvoje znanje konstantno preverjali ... kot je to promet."
Ti še nisi slišal za izraz licenca? Da te demantiram, prvi zadetek na google z geslom licenca. Nebroj ostalih primerov si lahko sam izbrskaš.
"Postopek podelitve in podaljšanja licence izvajalcev v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege ter licenčno vrednotenje strokovnih izpopolnjevanj in izobraževanj v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege ureja Pravilnik o registru in licencah izvajalcev v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege (Uradni list RS, št. 3/16, v nadaljnjem besedilu: Pravilnik).
Izvajalcu se licenca podaljša za licenčno obdobje (sedem let) na podlagi dokazil o strokovni usposobljenosti za nadaljnje delo v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege."
https://www.zbornica-zveza.si/sl/licenca
Nagradno vprašanje pa je, kolikim ljudem se po 18em letu vid ali kakšna druga stvar poslabša ... Le za epilepsijo vem, da odsvetujejo vožnjo, izpita pa ne odvzamejo ali suspendirajo ...
fobija zapeljat se v desetkilometerski tunel je normalna, kdor si zna zamisliti težavo, ki se zgodi sredi tunela - to ni prijetno. nekateri so v domišljiji to predelali, nekateri ne. ampak nihče ne more vedeti, kako bo reagiral, ko se v predoru nekaj groznega zgodi (na primer požar ki lahko ogrozi celotno "vsebino" predora. to ne pomeni, da se oseba, ki ji je neprijetno voziti v tunel, ne bo normalno peljala skozenj.
križišča. so spet vir neprijetnih izkušenj, prdvsem zaradi oslov, ki v to križišče vstopajo brez fobij. brez glave, skozi rdečo... ja tudi križišč se je za bati.
in... nekateri ki se junačijo po ljubljanskih ulicah... pa da jih vidim po ulicah rima ali pariza. moje opažanje v parizu je bilo, da je tam v centru presneto malo tujih tablic, ... izogibajo se tem kaotičnim situacijam in izberejo rajši podzemno ali taksi... gre za ogromno število ljudi ki se "izogiba neznanim situacijam" ... pa to je normalno, ni bolezen!
roko na srce... tukaj gor nekdo želi srečo vsem tistim, ki srečajo to voznico. jaz se srečanja s to voznico ne bojim. očitno je kar pozorna.
enkrat se bomo končno morali zavedat (ko pritisnemo plin do konca), da pa so dejansko na cesti vsesorte ljudje... izredno slabi vozniki (več po levi kot po desni, nikakor paprkirat), neizkušeni vozniki (ki se niso izkusili kritičnih situacij), pogumni vozniki (ki precenjujeji svoje sposobnosti), arogantni vozniki (ki niti ne pomislijo, da bi se jim kaj lahko zgodilo) in predrzni vozniki (ki praktično izzivajo kritične situacije in ljubijo adreanlin in so nekateri že pokojni in še kd z njimi) in potem so tu še odlični vozniki, ki imajo slab dan, ker zbolijo, ker so pod nekim stresom, ... ampak vsi ti bi verjetno zdravniške teste, pa tudi psiho teste naredili ampak bi šli nazaj na cesto ravno taki
po eni strani so še najboj nevarni tisti (glej gornje poste), ki mislijo da so oni sami najboljši vozniki in da drugim ni mesta na cesti.
Točno tak, se v vseh pogledih strinjam. Moj vid ni ravno popoln in zato moram vsakih 10 let na zdravniški pregled, kjer pa me pregledajo celega, ne samo vida. Moji partnerki, ki pa je imela ob pridobitvi vozniške popoln vid, pa dovoljenje velja do 80. leta. Logika da dol padeš.
http://www.zurnal24.si/ljubljana-bo-dobila-superradar-kje-vas-bo-meril-clanek-290803
plenjenje občanov in državljanov se ve drugorazrednih jih cca 90%
rtvslo ne postaja več merilo za dobro obveščenost
Ne vem zakaj vsi predpostavljajo, da "morajo" imet izpit. Tut med tistimi, ki ga imajo je kup motorično nesposobnih k nimajo kej delat za volanom. Če si povprečno sposoben OK, če pa si tok nesposoben, da osnovnih stvari ne moreš osvojit (uporaba žmigavca, pravilno vključevanje, vožnja v primerni hitrosti ne pa 30km/h pod omejitvijo, preverjanje mrtvega kota, itd.) pa nimaš kej delat za volanom. Smo videli celo osebo, ki je vsakič ko je ugasnila žmigavc, po nesreči prižgala tistega za nasprotno smer. Avto je bil kot zabaviščni park na vsakem ovinku. Kako šele reagira taka oseba v drugih situacijah, če je tok nesposobna, da za prižiganje žmihgavca nima občutka. Voznica iz članka tudi po mojem mnenju nima kaj delat za volanom. Ne moreš zdravit svoje fobije za volanom tonskega stroja. Lepo da se problema zaveda, ampak naj vloži v karto za javni prevoz ali uporablja taksi.
Izpit naj bi opravil le, če je v teh pogojih sposoben normalno voziti.
Itak potem ko ni zraven inštruktorja in izpitne komisije to počnejo tudi tisti, ki psihofizično niso dovolj sposobni in se velikokrat počutim kot da sem njihova stara mama, ko pazim, da se mi kam ne zaletijo.
Voznica je sama poiskala pomoč in je nihče ne sili. V narekovajih ali brez.
Kolegica, ki tega strahu ni premagala in je raje 'malo počakala' preden bo po izpitu sedla v avto, še zdaj ne vozi, ker jo je preveč strah. In je verjetno bolje, če nikoli ne sede za volan. Že izkušen in samozavesten voznik hitro naredi napako ali pa se ne more izogniti napaki, ki jo je naredil nekdo drug v prometu, reagirati je treba v sekundi in pravilno. Nekdo, ki ga je strah dejstva, da sedi v avtu in ga upravlja, tega ne more narediti.
Ostalo pa je že Binder Dandet povedal.
Labilni ljudje pač ne bi smeli dobiti vozniških dovoljenj.
Po pravem imamo kazen tudi za to. Toda to policaje ne briga, ker je lažje pisati kazni, ko nekdo ne zmanjša hitrost točno pred tablo. V zakonu lepo piše, da se moraš odmakniti, če delaš kolono. Toda na ta zakon večina polžev na cesti ne pozna. Potem pa prihaja do prehitevanj v škarjice in še kaj hujšega, ker voznike znorijo, ko morajo več kilometrov voziti 50 km/h, čeprav je omejitev 90.
Si zmisljujem, ampak vec kot 95 %?
A se slucajno komurkoli zdi, da je vec kot 95 % ljudi sposobnih za volan?
Da ne govorim o tem, da ljudje, ki nimajo obcutka za vozilo, ne vejo, da ga nimajo.
(Ker potrebujes za tako presojo obcutek za vozilo, kako paradoksalno :D).
Meni je to strasljivo.
Ce bi zaostrili kriterije, bi bilo vec ljudi primoranih uporabljati javni prevoz, ta bi dobil vec potnikov, vec denarja, bi se izboljsal.
Ponudba sledi povprasevanju in ne obratno.
Edino pametno, samo stane.
Pa ko smo ravno pri avtošolah. 100 ur bi moral biti minimum, pa cene na pol.
Res da je alkohol velikokrat zraven pri nesrečah, ampak vsekakor ni tako enostranski krivec kot želijo prikazati. Največkrat je v kombinaciji z norostjo in mladostjo.
Še vseeno pa mislim, da to ni razlog da ti vzamejo izpit. Če si pjan za volanom, imej obvezne delavnice na to temo, ne pomeni pa to da ne znaš voziti. Itak pa potem proti plačilu lahko prideš do drugega izpita.
Ja, res je. In pred vožnjo nihče nima fobije, ampak kvečjemu iracionalen (ali pa racionalen) strah.
Problem bi v (bližnji) prihodnosti znali rešit samovozeči avtomobili. Že danes znajo nekateri sami parkirat, zavirat v sili ali ohranjati smer; avtomatski menjalnik in navigacija pa sta itak standardna opcija. Vendar do takrat bo vseeno preteklo še nekaj vode, zato je vredno ta problem izpostavit, ker nekateri naši delodajalci avtomatsko sklepajo, da je obvladovanje vozila enako znanju worda, e-pošte ipd. V tujini, kjer je javni prevoz pa tudi kultura odnosa v službah na veliko višjem nivoju, takih eksaktnih zahtev ni!
Glede na to, da je policija pravzaprav povsod in točno to, policija s prekrški sankcionira napake v znanju. Nisi vedel, kaj pomeni omejitev 50? Kazen. Nisi vklopil smerokaza? Kazen. Nisi ustavil pri STOP znaku? Kazen. Nisi se pravilno vključil v promet? Kazen. Nisi pravilno odprl vrat? Kazen. Ne voziš po pravilnem pasu? Kazen.
Neverjetno. Za vse imamo kazni. Samo zato pa, ker je nekdo bolj neroden ali bolj počasen v prometu, pa ne pomeni, da moraš znoreti in biti manj strpen do njih.
In tudi če to poslušaš?? Saj kršiteljev skoraj da ni več ... razen tam, kjer imamo namerno postavljene pasti v fiktivnih naseljih ali namernih prenizkih omejitvah, kjer niti policija sama ne vozi tako počasi.
@rokee
glej, vsi ti ljudje vozijo. Ponekod v tujini vozijo še pravzaprav otroci. In kaj potem? Obvladovanje vozila je postalo enostavno, da je vsa ta gonja nepotrebna. Posebej, ko tudi Evropa počasi prehaja na avtomatski menjalnik...
Ja, 100 ljudi na leto umre v prometnih nesrečah ... delate pa iz tega ne vem koliko težav. Po drugi strani jih umre 500 zaradi pokvarjene družbe, več kot 500 v razno raznih nesrečah (vključno z navadnimi padci in med hojo) itd.
ja, glede na napisano, so vsi komentatorji v top 1% voznikov, vsi ostali pa zanič, ki bi jih bilo potrebno spraviti s ceste.
Kaj pa so prekrški drugega kot pomanjkanje znanja ali zavestno nedelovanje v skladu z zakoni? Samo zato, ker slovenska policija išče samo 2 prekrška, ne pomeni, da niso v zakonu sankcionirani vsi.
Problem je v tem, da ti ne znaš pogledati izven okvirjev in videti, da imamo organe, katerih naloga je izključno to. Preverjanje pridobljenega znanja.
Ti še nisi slišal za izraz licenca? Da te demantiram, prvi zadetek na google z geslom licenca. Nebroj ostalih primerov si lahko sam izbrskaš.
Daj ne išči butastih. Nihče na ljudi z licencami ne preži neprestano, nenapovedano in povsod. To je isto kot, da bi prekrške preverjal danes, pa spet čez 7 let.